Odbor za finance na nujni seji zavrnil predloge SDS

Odbor za finance. (Foto: Matija Sušnik)

Odbora DZ za finance je na nujni seji obravnaval izvajanje načrta za okrevanje in odpornost. Seja je potekala na zahtevo SDS, kjer so kritični, da izvajanje načrta poteka počasi. Odbor je njihove predloge zavrnil.

Člani odbora DZ za finance so na današnji nujni seji obravnavali izvajanje načrta za okrevanje in odpornost. Seja je potekala na zahtevo SDS, kjer so kritični, da izvajanje načrta poteka počasi. Predstavniki ključnih ministrstev so članom odbora predstavili izvajanje načrta po posameznih ministrstvih. Odbor je predloge SDS zavrnil.

V SDS so kritični, da izvajanje načrta poteka počasi, vlada pa je skoraj leto dni od novega izračuna pripadajočih sredstev, ki zahteva spremembe načrta, šele pred kratkih sprejela izhodišča za spremembe načrta. Izhodišča so odboru DZ za finance predstavili 24. marca.

Menijo, da ta izhodišča niso bila pripravljena na ustrezen način, je v imenu predlagateljev seje danes pojasnil poslanec SDS Zvonko Černač. Ob tem je aktualni vladi očital neambicioznost. “To, kar smo videli pred mesecem dni, je bolj kot ne neka matematična operacija, ki reže ta sredstva zato, da pridemo na koncu na končno številko razpoložljivih sredstev,” je ocenil.

V največji opozicijski stranki so odboru zato med drugim predlagali, da naj vlado pozove, da za izboljšanje stanja na področju uporabe nepovratnih sredstev iz evropskih skladov, predvsem iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter ReactEU, najkasneje do 30. aprila pripravi akcijski načrt z roki in odgovornimi nosilci posameznih nalog, ki bo zagotovil optimalno in hitrejše koriščenje sredstev. Vlado bi tudi pozvali, naj glede na spremembe pristojnosti posameznih ministrstev in upoštevaje “dosedanjo neučinkovitost” pri izvajanju načrta preuči možnost prenosa izvajanja načrta z ministrstva za finance na ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec, vlada s prilagoditvijo ne bo posegla v osnovni koncept načrta, ampak bo samo naslovila te nove okoliščine. Glede predlogov SDS je poudarila, da zaradi neusmiljene časovnice nekega prostora za dodatne spremembe ni. Obenem nasprotujejo selitvi urada za okrevanje in odpornost s finančnega ministrstva na kohezijsko ministrstvo.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je bila kritična do priprave in sprejetja načrta za okrevanje in odpornost pod vlado Janeza Janše. Ko so junija lani prevzeli mandat, sta bila na ministrstvu za infrastrukturo dva od mejnikov že v zamudi, tretji mejnik pa je bil v fazi, kjer se mu je končni datum nevarno bližal. “Naša ekipa je začela na popolni nuli,” je bila jasna. Kljub temu so začeli z uresničevanjem zavez, trije razpisi ministrstva so tako že v teku, v naslednjih tednih bodo objavili še dva.

“Gospodarsko ministrstvo je do tega trenutka uspelo razpisati 94 odstotkov vseh sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, in če upoštevamo sprejeto znižanje, smo praktično na celoti angažiranih sredstev, dodeljenih v kvoti gospodarskega ministrstva,” je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež. Do danes je v pogodbah 54 odstotkov sredstev od skupno 360 milijonov evrov.

Glede prenosa koordinacijskega organa na kohezijsko ministrstvo je bil kritičen tudi državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Marko Koprivc. Vsi mejniki ministrstva so bili doseženi in tudi velika večina sredstev je bila že porabljenih, je dodal.

Ministrstvo za infrastrukturo po zagotovilih državnega sekretarja Andreja Rajha nima večjih težav. Pri doseganju ciljev ne beležijo zamud, do zdaj pa je bilo izplačanih 57 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev.

Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije imajo za načrtovane projekte na voljo 248 milijonov evrov, od tega imajo za skoraj 204 milijonov evrov že podpisanih pogodb, je članom odbora predstavil državni sekretar Matjaž Krajnc. Od 19 mejnikov resorja so trije že izpolnjeni, pri enem so v zamudi. Razlog je zunanji izvajalec, ki v roku svojega dela ni opravil in ga zdaj zaključujejo sami na ministrstvu.

Ministrstvo za naravne vire in prostor so prilagoditev načrta izvedli na dveh ukrepih, in sicer pri ukrepu za zmanjševanje poplavne ogroženosti, saj so od projekta odstopile določene lokalne skupnosti, in pri projektu oskrbe s pitno vodo. Razpoložljiva sredstva so zmanjšali, saj ne beležijo dodatnega interesa s strani lokalnih skupnosti, je dejal državni sekretar Matej Skočir.

Zamude, s katerimi se sooča ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so posledica pomanjkanja aktivnosti njihovih predhodnikov, spremenjenih okoliščin na trgu dela in znižanje namenjenih sredstev. Ne glede na to so posamezni ukrepi v teku, je zagotovil državni sekretar Igor Feketija.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je po besedah državnega sekretarja Miroslava Kranjca doseglo tri mejnike, cilji za leto 2026 pa so bili nekoliko prilagojeni.

Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič, je ministrstvo, ki pripravlja zakon o dolgotrajni oskrbi, predlagalo podaljšanje roka za izvedbo tega mejnika na drugo četrtino leta 2024.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imajo po pojasnilih državne sekretarke Tatjane Buzeti ukrepe prerazporejene po treh stebrih. Tretji steber, ki zajema pametno, trajnostno in vključujočo rast, je predvideval vzpostavitev nacionalnega inštituta za hrano, ki pa je bil zaradi zmanjšanja sredstev umaknjen.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.