Menu Item
Odbor za finance je potrdil vladni predlog novele zakona o javnih financah. Ta predvideva, da bi ustavni organi sami določali obseg svojega finančnega načrta ter pri prevzemanju obveznosti v času priprave proračuna in ob zaključku tekočega leta ne bi bili omejeni.
Odbor za finance je danes brez razprave in brez glasu proti potrdil vladni predlog novele zakona o javnih financah, po katerem bi skladno z odločbo ustavnega sodišča ustavni organi sami določali obseg svojega finančnega načrta ter pri prevzemanju obveznosti v času priprave proračuna in ob zaključku tekočega leta ne bi bili omejeni.
Po predlogu bi v zakon vnesli določilo, da vlada v primeru, da z DZ, državnim svetom, ustavnim sodiščem, varuhom človekovih pravic in računskim sodiščem ne doseže soglasja, v predlog proračuna vključi predlog finančnega načrta, kot ga predlagajo ti ustavni organi, ter v obrazložitev proračuna predlog finančnega načrta, ki ga predlaga vlada.
Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec, predlog s to določbo upošteva odločbo ustavnega sodišča iz decembra 2020 v zvezi s finančno avtonomijo omenjenih organov.
Novela bi prav tako skladno s odločbo ustavnega sodišča določila, da za te organe ne bi veljala določba, da morajo neposredni proračunski uporabniki v času priprave rebalansa in pred sklenitvijo pogodbe pridobiti soglasje ministrstva za finance.
Prav tako po odločitvi ustavnega sodišča bi novela tudi določila, da se te organe izvzame iz morebitnega omejevanja pri prevzemanju obveznosti ob koncu leta ter da ne morejo biti podvrženi inšpekcijskemu postopku urada za nadzor proračuna.
Jazbec je povedala, da vlada s predlaganimi spremembami spoštuje odločitev ustavnega sodišča, ni pa nujno, da se z njim tudi strinja, “ker finančna avtonomija nima neposredne zveze s statusom samostojnosti in neodvisnosti posameznega organa pri upravljanju z zakonom ali ustavo določenih pristojnosti”. V luči opredelitve, da je vlada odgovorna za pripravo in izvrševanje proračuna, je opozorila na možnost, da bi se nabor finančno avtonomnih entitet še širil.
Zakonodajno-pravna služba izpostavila nekatere neskladnosti z ustavo
Zakonodajno-pravna služba DZ je izpostavila morebitno ustavno neskladnost določil glede teh ustavnih organov, predvsem z vidika zagotavljanja enakovrednega položaja sodni veji oblasti in predsedniku republike, torej da tudi obseg sredstev za delovanje teh organov ne bi smel biti podrejen odločitvi vlade, temveč le DZ.
Novela bi poleg tega skladno z opozorili računskega sodišča določila, da javni zavodi stvarnega premoženja nimajo v lasti, razen če tako določa poseben zakon, ter da lahko tržne dejavnosti opravljajo le pod pogojem, da bodo z njihovim izvajanjem zagotovili najmanj pokritje vseh s tem povezanih odhodkov.
Novela bi prav tako po opozorilu računskega sodišča opredelila upravljanje denarnih sredstev enotnega zakladniškega računa na zakonski ravni, poleg tega bi jasneje določila, kako se izračuna višina likvidnostnega zadolževanja države, in dala pravno podlago, da ministrstvo za finance sprejme srednjeročno strategijo upravljanja dolga. Rok, do katerega mora minister za finance oz. župan vladi oz. občinskemu svetu predložiti polletno poročilo, bi z julija tekočega leta prestavila na avgust, hkrati bi določila, da mora vlada polletno poročilo DZ posredovati do 1. septembra tekočega leta. Zagotovila naj bi tudi pravno podlago za vzpostavitev registra zunanjih izvajalcev notranjega revidiranja, ki bi ga vodil urad za nadzor proračuna.
Zakonodajno-pravna služba DZ je menila, da je predlagana ureditev glede premoženja javnih zavodov sporna z vidika skladnosti z ustavo in pravnosistemskega vidika. Učinkovala bi namreč tudi na stvarno premoženje, ki ga javni zavodi že imajo v lasti, četudi zanj nimajo izrecne podlage v posebnem zakonu, pri tem pa ne določa, kdo bo po novem lastnik tega stvarnega premoženja in na kateri pravni podlagi ga bo pridobil.
Zastavlja se tudi vprašanje, kako bi predlagana določila učinkovala na tisto stvarno premoženje, s katerim javni zavodi izvajajo javno službo, določeno v zakonu.
Poleg tega je po mnenju službe predlog glede prepovedi tržne dejavnosti javnih zavodov, če bi bi bili pri tej odhodki višji od prihodkov, pomanjkljiv in nejasen, posebej glede na sistemsko ureditev v zakonu o zavodih.
Člani odbora o noveli niso razpravljali, predlagana dopolnila koalicije – ki po navedbah zakodonodajno-pravne službe njenih pripomb ne odpravljajo – in tudi celoten predlog so sprejeli brez glasu proti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!