Odbor za izobraževanje podprl predlog novele zakona o visokem šolstvu

Žiga Živulović jr./BOBO

Odbor za izobraževanje je podprl predlog novele zakona o visokem šolstvu, ki ureja pravni status članic univerze in javno službo v visokem šolstvu, člani odbora so sprejeli še dopolnila koalicije. Na seji so potrdili tudi predlog zakona o dopolnitvah zakona o višjem strokovnem izobraževanju ter predlog novele zakona o posebnih pravicah manjšin.

Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Matjaž Krajnc, predlagana novela primarno rešuje ureditev pravnega statusa članic univerz, kar je bila zahteva ustavnega sodišča, ki je ocenilo, da ni jasno določeno, ali so lahko članice univerze samostojne pravne osebe ali ne.

Novela zato opredeljuje univerzo kot pravno osebo, njene članice pa kot notranje organizacijske enote, ki nimajo pravne subjektivitete, je dejal. Dodal je, da se ureja tudi javna služba v visokem šolstvu. Ta obsega izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti in jo izvajajo javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe. “Javna služba se financira iz javnih virov, iz nejavnih virov pa, če tako določa zakon o visokem šolstvu,” je povedal.

Novela po njegovih navedbah vsebuje še druge manjše predloge sprememb oziroma rešitev vezanih na vzpostavitev pravnih podlag za elektronsko poslovanje in vodenje digitalnih evidenc v visokem šolstvu ter na položaj visokošolskih učiteljev, izvoljenih v funkcijo dekana članice. Ureja tudi dostop do visokošolskega izobraževanja tujim državljanom, ki v Sloveniji zaključijo srednješolsko izobraževanje, in do subvencioniranega bivanja tujim državljanom in državljanom EU.

Ob tem je Krajnc spomnil, da se je vlada na zadnji seji opredelila tudi do dopolnil poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, ki so bili vloženi ob upoštevanju pripomb zakonodajno-pravne službe DZ. Tako se med drugim z dopolnilom glede na prvotni predlog uvaja posebni status oz. položaj članic univerze vezane na izvajanje tržne dejavnosti.

“In sicer lahko to članice opravljajo v svojem imenu in za svoj račun ter v celoti obdržijo prihodek iz te dejavnosti. Dodana je varovalka, da ustanovitelj niti univerza za morebitno izgubo iz te dejavnosti članice ne odgovarjajo. Hkrati pa se določa, da je pravna oseba le univerza kot celota in je kot taka tudi vpisana v sodni register,” je pojasnil. Z dopolnjeno določbo pa bo dekan članice univerze opravljal tudi funkcijo poslovodnega organa pri izvajanju dejavnosti članice na trgu, je dodal.

V nadaljevanju so predstavniki visokega šolstva podprli predlog novele, med njimi rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, ki podpira samostojno pravno subjektiviteto članic, ki se ukvarjajo s tržno dejavnostjo. V Dobi pa po besedah direktorice Jasne Dominko Baloh nasprotujejo definiciji javne službe, saj po njihovem mnenju izloča nekoncesionirane visokošolske zavode in nekoncesionirane študijske programe.

Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič med drugim pogreša financiranje in pravila za podeljevanje koncesij, skrbi ga tudi, kaj bo “s presežkom tržne dejavnosti”. To skrbi tudi predsednico Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Mariko Gruber. V ŠOS so sicer veseli, da se ureja javna služba in da se gre v smeri digitalizacije, a jih skrbi, kaj se bo dogajalo s tržno dejavnostjo. “Tu bi morale biti varovalke, da ne pride do izkoriščanja sistema,” je bila jasna.

Odbor je danes potrdil tudi predlog zakona o dopolnitvah zakona o višjem strokovnem izobraževanju, katerega temeljni cilj je prenos višješolske prijave na spletni portal eVŠ. Po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde bo tako poenotena prijava za vpis za celotno terciarno izobraževanje in bo prijavni postopek v višje strokovno izobraževanje še bližji uporabnikom. S predlagano spremembo na ministrstvu podpirajo cilj, da je čim več elektronskih storitev zbranih na enem spletnem mestu, saj jih uporabniki lažje najdejo in uporabljajo.

Danes so člani odbora sprejeli še predlog novele zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, po katerem se bodo lahko otroci s posebnimi potrebami usmerili v prilagojeni in posebni vzgojno-izobraževalni program z odločbo o usmeritvi ne glede na občino stalnega bivališča.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.