Menu Item
Kaj imajo skupnega arktična postaja, pralni stroji in Mars? Letošnja prejemnica Jesenkove nagrade je dr. Nina Gunde-Cimerman. Je vrhunska, v svetovnem merilu priznana znanstvenica, njeno delo pa je osredotočeno na glive v ekstremnih okoljih. Z odkritjem gliv v slanici Sečoveljskih solin je prva opisala halofilne glive v svetovni znanstveni literaturi.
Prof. dr. Nina Gunde-Cimerman bo letošnja prejemnica Jesenkove nagrade za življenjsko delo. S svojimi dosežki je pomembno prispevala k razvoju na področju mikrobiologije, mikologije in molekularne biologije, so sporočili z ljubljanske biotehniške fakultete. Njena dela prinašajo nove ideje, pomembne za nadaljnji razvoj znanosti na področju ved o življenju v Sloveniji, pa tudi v svetovnem merilu. Gunde-Cimerman pomembno prispeva k svetovni zakladnici znanja, piše v sporočilu fakultete.
“Prof. dr. Gunde–Cimerman je z odkritjem gliv v slanici Sečoveljskih solin prva opisala halofilne glive v svetovni znanstveni literaturi. Leta 2014 je halofilnim glivam dodala še eno povsem novo, do tedaj neopisano skupino ekstremofilov – kaofilne oz. kaotolerantne mikroorganizme.
Kot prva je odkrila, da kaotolerantne glive naseljujejo grenčico, vodo z izjemno visokimi koncentracijami MgCl2, med drugim pravijo na fakulteti. Do tega njenega odkritja so takšna okolja veljala za aseptična. Kmalu nato je novo področje halofilnih gliv razširila tudi na druga ekstremna okolja.
“Prva Slovenka v mednarodni arktični postaji”
Leta 2001 je postavila hipotezo, da ima življenje v slanem veliko skupnega z življenjem v ledu – v obeh primerih so mikroorganizmi izpostavljeni stresu pomanjkanja vode.
Da bi to hipotezo preverila, je pridobila evropski projekt Large Scale Facility (LSF), ki ji je omogočil, da se je kot prva Slovenka odpravila v mednarodno arktično postajo Ny-Alesund, Svalbard. Tam je kot prva odkrila in opisala velike populacije ekstremofilnih gliv na bazi arktičnih ledenikov (2003), še piše v sporočilu o njenem delu Biotehniška fakulteta.
Patogene glive v pomivalnih in pralnih strojih – ekstremne razmere
“Leta 2011 je proučevanje ekstremofilnih gliv razširila na ekstremna okolja naših domov. Ugotovila je, da izbrane ekstremofilne oportunistično patogene glive v velikem številu naseljujejo pomivalne in pralne stroje. Z obsežno študijo je pokazala, da je diverziteta gliv v teh gospodinjskih napravah izredno stabilna in da se pet do šest vrst gliv pojavlja v večini po vsem svetu. To odkritje je bilo izjemno odmevno – po podatkih založbe Elsevier, ki je članek objavila, je doseglo 500 milijonov ljudi po svetu. O njem so poročali številni svetovni mediji. S tem je prof. dr. Gunde–Cimerman mikologiji halofilov in ledeniški mikologiji dodala še tretje v svetovnem merilu novo področje raziskav: mikologijo ekstremnih domačih okolij.”
Leta 2017 je v povezavi s sodelavci iz ZDA, ki raziskujejo odziv prokariontov na ionizirajoče sevanje, v obsežni raziskavi preučila z ionizirajočim sevanjem sprožen oksidativni stres in njegov učinek pri glivah, ki se je izkazal za presenetljivo podobnega bakterijam in arhejam.
Leta 2022 je to delo pripeljalo do še enega odmevnega odkritja: da izsuševanje in izjemno nizke temperature povečajo preživetje ionizirajočega sevanja do nikoli prej opisanih rekordnih vrednosti, ki imajo neposredne implikacije za iskanje življenja na Marsu in drugje v vesolju. Na račun raziskovalnega dela skupine prof. dr. Nine Gunde–Cimerman je Slovenija na področju evkariontskih ekstremofilov ena vodilnih držav v svetovnem merilu, med drugim še pišejo v obrazložitvi nagrade za življenjsko delo.
Dr. Nina Gunde-Cimerman redna profesorica za področje mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in od leta 2016 dalje vodja Katedre za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete, v okviru katere vodi raziskovalno skupino za biologijo mikroorganizmov. Poleg tega je vodja Infrastrukturnega centra Mycosmo, delujočega v okviru Mreže infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani. Znotraj tega dr. Gunde–Cimerman vodi strokovno delo na področju mikrobioloških in mikoloških analiz v sodelovanju s slovensko (npr. Gorenje, Union, Calcit) in tujo (npr. Electrolux, Resilux) industrijo in raziskovalnimi institucijami …
Jesenkove nagrade so najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke ter za gospodarski in splošni družbeni napredek na področju biotehniških ved v Sloveniji. Biotehniška fakulteta jih podeljuje že vse od leta 1973.
Svečana podelitev Jesenkovih nagrad bo sicer sredi marca. Nagrado za najboljšo diplomantko magistrskega študija v letu 2023 bo prejela Jerica Kobal, magistrica študijskega programa 2. stopnje Krajinska arhitektura, Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta doktorskega študija za leto 2023 bo prejel dr. Rožle Repič, Jesenkovo nagrado za življenjsko delo pa bo, kot rečeno, prejela prof. dr. Nina Gunde-Cimerman.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje