Menu ItemŠest let po tem, ko so naznanili velikopotezni načrt gradnje najvišjega objekta v Sloveniji, so v Rogaški Slatini odprli 106 metrov visok Stolp Kristal. Kaj lahko obiskovalci tam počnejo, kakšen je razgled in kje se je pri gradnji zapletalo, je pojasnil župan Rogaške Slatine Branko Kidrič.
Jutri se v Rogaški Slatini po več letih, odkar so naznanili velikopotezni načrt, odpira nov najvišji objekt v Sloveniji, Stolp Kristal. Ta s skupno višino 106 metrov presega doslej najvišjo točko v Sloveniji, 89 metrov visoko Kristalno palačo v Ljubljani.
Kot je na novinarski konferenci povedal župan Rogaške Slatine Branko Kidrič, ima stolp tri nadstropja. Na višini 96 metrov je prva etaža s kavarno, etažo višje zaprta razgledna etaža oziroma panorama, v najvišjem, tretjem nadstropju pa je na višini 104 metre odprt prostor. Skupaj z dvometrsko ograjo stolp tako doseže končno višino 106 metrov.
Skupna kapaciteta stolpa je 150 oseb, 40 sedežev je tudi v kavarni. Ta je, kljub temu da je bila še pred desetimi dnevi brez najemnika, tega do odprtja le našla.
Do vrha vodi dvigalo, ki lahko 21 ljudi v zgolj 35 sekundah popelje do vrha.
Na vrhu si lahko obiskovalci nadenejo enega od treh parov očal za virtualno resničnost, s katerimi jih krilati konj Pegaz popelje skozi zgodovino Rogaške Slatine.
S stolpom želijo v občino Rogaška Slatina privabiti več gostov, povečati prihodke za vlaganje v razvoj mesta kot turistične destinacije, omogočiti domačim pridelovalcem prodajo lokalnih izdelkov v petih hiškah ob stolpu, ustvariti nova delovna mesta ter udejanjiti največji in najzahtevnejši projekt iz strategije turizma mesta za obdobje 2020 do 2027.
Prav tako so po županovih besedah vzporedni objekti, to sta nova nadhod in parkirišče, pomemben korak pri sanaciji preostalega sicer degradiranega območja v mestu. Ob obisku stolpa si obetajo tudi povečan obisk drugih znamenitosti in morebitno sodelovanje z znamenitostmi v sosednjih občinah, želijo pa si tudi, da bi obiskovalce stolpa lahko usmerili na obisk gospodarskih družb v mestu, denimo Steklarne Rogaška, Droge Kolinske ali Kozmetike Afrodita.
Kje se je zapletalo?
Idejna zasnova projekta pred šestimi leti je predvidevala ceno zgolj 2,5 milijona evrov, kar pa se je kmalu izkazalo kot nemogoče. Cena se je dvignila na 4,6 milijona, nato pa na 5 milijonov, pri čemer so ceno dvignile spremembe gradbenega načrta, kot so posebna vitkost sten in posebna oblika stebra iz štirikotnika v šestkotnik, povečalo se je tudi število etaž, z dveh na tri, prav tako so se dvignile cene gradbenih materialov in storitev. Zaradi višine samih del so morali zagotoviti tudi poseben sistem požarne varnosti.
Dva milijona evrov je zagotovilo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, preostale tri milijone pa so zagotovili iz občinskega proračuna s pomočjo 30 donatorjev.
Kot je omenil Kidrič, so bila gradbena dela včasih onemogočena tudi zaradi vremenskih razmer, ki so bile v mestu sicer ugodne, a je bil veter na višini okoli sto metrov kdaj tako močan, da je popolnoma onemogočal delo.
Obenem se je zaradi avgustovske ujme za nekaj mesecev podaljšal rok gradnje stolpa.
Spomnimo, gradnji stolpa so sprva nasprotovali nekateri občani, zaradi česar so o tem decembra 2020 v občin glasovali na referendumu. Gradnji stolpa so oporekali zaradi “slabo izbrane lokacije, nerealnih finančnih analiz poslovanja in stroškov gradnje ter slabo premišljene vsebine projekta, ki v Rogaško Slatino razen razgleda ne prinaša praktično ničesar novega, ampak le konkurenco obstoječim objektom”, je tedaj povedala pobudnica referenduma, občanka Eva Žgajner. Večina občanov je sicer podprla postavitev stolpa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje