Menu Item
Kaja Primorac, prijateljica in nekdanja poslovna partnerica Sanje Ajanović Hovnik, se je odzvala na očitke o delitvi javnega denarja na razpisu ministrstva za javno upravo. Uspešnost na razpisu je ocenila kot posledico trdega dela in preteklih izkušenj. V primeru omenjenega razpisa pa si podjetje Smart center ne obeta nobenih prihodkov.
Mediji so v zadnjih dneh poročali o razpletu javnega razpisa za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij, ki ga je izvedlo ministrstvo za javno upravo. Med največjimi prejemniki sredstev pa je tudi Inštitut za preučevanje enakosti spolov (IPES), ki ga vodi Kaja Primorac, ki je hkrati tudi direktorica in solastnica podjetja Smart center, katerega solastnica in direktorica je bila do sredine lanskega junija ministrica Sanja Ajanović Hovnik.
Obenem naj bi po poročanju Mladine Primorac kot direktorica podjetja Smart center pri pripravi dokumentacije za ta razpis pomagala še več drugim nevladnim organizacijam, ki so tudi bile uspešne na omenjenem razpisu. Za pripravo razpisne dokumentacije naj bi jim zaračunala provizijo v višini sedmih odstotkov zneska, pridobljenega na razpisu.
Izbor na razpisu in postopke bo preverila tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), kjer so napovedali uvedbo predhodnega preizkusa. Ministrica pa je v odzivu na očitke med drugim dejala, da pogodbe z na razpisu izbranimi nevladnimi organizacijami še niso podpisane, sama pa da čaka opredelitev, kako je razpis možno razveljaviti. “Takoj ko bo pravna podlaga za to, verjemite, da bom to storila,” je zatrdila. Sama se namreč ne strinja, da kdor koli, ki je povezan z njo, dobi cent iz razpisa, je dejala.
Primorac: Smart center si iz tega razpisa ne obeta nobenih prihodkov
Za STA se je odzvala Kaja Primorac, ki uspešnost pri prijavah ocenjuje “kot posledico trdega dela in preteklih izkušenj s pripravo razpisnih dokumentacij vseh vpletenih v pripravo kakovostnih prijav”.
Kot je pojasnila, je Smart center podjetje, ki se primarno ukvarja s pripravo razpisne dokumentacije za druga podjetja in nevladne organizacije. “Kot profitna entiteta svoje storitve zaračunavamo. Kot mnoga druga (slovenska in tuja) podjetja, ki se ukvarjajo s pripravo razpisne dokumentacije, se poslužujemo poslovnega modela zaračunavanja za opravljeno storitev zgolj in izključno v primeru uspešnosti prijave. V primeru uspešnosti torej ne gre za že tolikokrat zmotno navajano ‘provizijo’, temveč za plačilo za opravljeno storitev,” je navedla.
Smart center je imel v primeru omenjenega razpisa sklenjeno pogodbo samo z dvema nevladnima organizacijama. “Kljub kakovostno opravljenemu delu v skupnem obsegu več kot 80 ur, je bilo z obema organizacijama sodelovanje na njuno željo kasneje prekinjeno (pred izbruhom medijskega poročanja o tem), zato si Smart center iz naslova dotičnega javnega razpisa ne obeta nobenih prihodkov,” je v pisnem odgovoru zapisala Primorac in dodala še: “V kolikor bi vedela, kakšne nevšečnosti bo to povzročilo, bi danes ravnala drugače.”
Skupaj z ekipo zaposlenih na IPES pa je Primorac sodelovala tudi pri pripravi njihove prijave in tudi pri prijavah Mirovnega inštituta ter Zavoda ZRI, v kateri je bil IPES povabljen kot konzorcijski partner. “Z nobeno nevladno organizacijo, ki je sodelovala v teh dveh konzorcijih, ni bilo sklenjene nikakršne pogodbe o sodelovanju, prav tako so prijave plod skupnega (in ne zgolj mojega) dela,” je zatrdila. IPES je na razpisu sicer dobil 300.000 evrov.
Je največji prejemnik sploh nevladna organizacija?
Največji prejemnik sredstev v višini dobrih 580.000 evrov pa je bil širši javnosti neznan zavod CER partnerstvo, v svetu katerega med drugim sedijo predstavniki Petrola, Slovenijalesa, Knauf Insulation, Porsche Slovenija, Elesa, NLB, Lumarja, BTC in Kolektor Techonogies. Pri tem se po poročanju Mladine pojavlja vprašanje, ali je zavod CER sploh nevladna organizacija po zakonu o nevladnih organizacijah, kar je razpisna zahteva. Zakon namreč zahteva neodvisnost. V svetu CER pa je deset od enajstih članov predstavnikov podjetij in zbornic. Tudi iz več nevladnih organizacij je slišati, da gre v tem primeru za gospodarsko-interesno združenje.
Z zavoda CER so za STA pojasnili, da so njihovi temeljni cilji spodbujanje energetske učinkovitosti na področjih trajnostnega razvoja naselij, gradnje objektov, mobilnosti, upravljanja in vzdrževanja sistemov in ozaveščanje javnosti o pomenu in vlogi energetske učinkovitosti v povezavi s trajnostnim razvojem. “Zaradi svoje družbene vloge in uspešnega delovanja zavoda na vseh zgoraj navedenih področjih, je zavod CER leta 2021 pridobil status nevladne organizacije v javnem interesu na področju energije,” so dodali.
Mladina je izpostavila tudi dodelitev sredstev založbi Beletrina, ki je na razpisu prejela slabih 410.000 evrov. Kot je poročal tednik, je namreč založba štiri dni pred zaključkom razpisa dopolnila svoj statut ter svojo dejavnost razširila na varstvo in razvoj demokracije, področje znanosti in informacijske družbe ter na skrb za pravice ranljivih skupin. Prenovljeni statut pa je bil objavljen 31. maja, dva tedna po zaprtju razpisa.
Na Beletrini upajo, da bodo ohranili s sklepom odobrena sredstva “in na ta način lažje uresničevali naše načrte na področju ozaveščanja družbe o pomenu spletne dostopnosti za invalide in starejše”. Prepričani so, da naslavljajo izjemno pomembno problematiko. “Beletrina pa skupaj z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije in drugimi partnerji opravlja pomembno poslanstvo,” so navedli za STA. Dodali so, da so zanje odobrena sredstva pomembna tudi zato, ker žal v zadnjem obdobju ni bilo javnih razpisov, ki bi zajeli tudi problematiko spletne dostopnosti.
Z razveljavitvijo razpisa bi vse prijavitelje vrgli v isti koš
V ostalih nevladnih organizacijah pa izpostavljajo zlasti, da je javni razpis za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij eden najpomembnejših razpisov na tem področju in prvi, ki organizacijam omogoča večletno financiranje lastnih programov.
Pri PIC – Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja naj bi sredstva prejeli za projekt Pravne mreže za varstvo demokracije. Tako z zaskrbljenostjo spremljajo informacije, ki se glede izvedbe razpisa pojavljajo v javnosti. “Saj si ne želimo, da v zvezi z za nas tako pomembnimi razpisi obstaja dvom o njihovi transparentnosti in pravilnosti izvedbe. Zato od državnih institucij pričakujemo, da nemudoma razčistijo vse dvome ter v primeru ugotovljenih nepravilnosti sprejmejo ukrepe za njihovo odpravo,” so zapisali v ponedeljkovem sporočilu za javnost.
Podobno je bilo tudi ponedeljkovo sporočilo Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), kjer so prav tako izpostavili, da nevladne organizacije niso problem, problem je sum korupcije. “Javno financiranje nevladnih organizacij mora biti popolnoma transparentno. Javni razpisi morajo temeljiti na vnaprej postavljenih kriterijih, ocenjevanje mora biti strokovno in popolnoma nepristransko. Izogniti se je treba vsakršnemu konfliktu interesov, prepovedana so vsa politična vmešavanja,” so zapisali.
V krovni mreži nevladnih organizacij zato pričakujejo, “da se objavljene informacije in dvomi temeljito in takoj raziščejo”. “Če je na razpisu prišlo do nepravilnosti, pričakujemo, da jih odgovorni razkrijejo in zanje prevzamejo odgovornost. Če pa je prišlo celo do koruptivnih dejanj, pričakujemo, da se sankcionirajo,” so dodali.
Izpostavili so še, da je po doslej znanih podatkih na javnem razpisu potencialno spornih devet projektov petih prijaviteljev od skupno 48 projektov 45 prijaviteljev. Glede na to, da sumi sploh še niso razčiščeni, je nemogoče pristati na razveljavitev celotnega razpisa. Če pa na razpisu ni domnevno spornih samo devet projektov, pač pa je z njim narobe čisto vse, potem ne bi bilo prav razveljaviti samo razpis, temveč morajo vodilni hkrati tudi prevzeti odgovornost za očitno popoln razpad sistema vseh varovalk na ministrstvu, so sklenili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje