Menu Item
Okoljevarstveniki Balkan River Defence, ribiči, nekateri profesorji in drugi strokovnjaki svarijo pred "skrajno nepremišljenimi in neučinkovitimi posegi", s katerimi se je vlada lotila popoplavne obnove. Posebej so opozorili na obsežno odstranjevanje obrežnega rastlinja, ki povečuje erozijo in še poslabšuje poplavno varnost. S pomočjo prebivalcev so po državi zabeležili že več kot sto domnevno spornih posegov v vodotoke.
V gibanju Balkan River Defence svarijo pred skrajno nepremišljenimi in neučinkovitimi posegi, ki se v luči popoplavne obnove trenutno izvajajo na vodotokih po državi. Dokaz za to je po njihovih navedbah tudi nabor več kot 100 primerov tovrstnih posegov, ki so jih prek spletnega obrazca zbrali s pomočjo državljanov.
Po oceni gibanja, ki se zavzema za ohranjanje rek na območju Balkana, smo v Sloveniji trenutno priča “verjetno največjemu sistematičnemu uničevanju rek v Sloveniji doslej”, čemur botrujejo slabo načrtovani posegi, odsotnost medresorskega usklajevanja in celovitega pristopa, zavezanost rok naravovarstvenih služb ter uporaba pol stoletja starih in preverjeno neučinkovitih gradbenih praks.
“Na žalost vse omenjeno ne bo prineslo večje poplavne zaščite, prej nasprotno, bo pa porabilo nepredstavljivo velike količine javnega denarja za to, da se uniči, kar je Sloveniji in Slovencem v ponos, mnogim ranljivim rastlinskim in živalskim vrstam pa predstavlja dom,” so prepričani.
Zaradi mnogih pozivov zaskrbljenih državljanov so se, kot so pojasnili v iniciativi, odločili, da začnejo z akcijo zbiranja fotografij stanja s terena, o čemer smo na N1 že poročali. “Na ta način smo nad početjem države, direkcije za vode in koncesionarjev zaskrbljenim ljudem dali možnost sodelovanja, preostalim pa ponudili vpogled v stanje,” so poudarili in dodali, da so v šestih tednih zabeležili 100 vnosov.
Iz zbranih fotografij in informacij je tako po navedbah gibanja mogoče zaznati, da “po navodilih odgovornih reke in potoke težka mehanizacija tlači v kanale, vsepovsod se gradijo kamnometi, na večini vodotokov po Sloveniji pa se delno ali v celoti odstranjuje obrežna zarast”.
Ogrožen ribji živelj
Dodajajo, da bagri v času drsti avtohtonih vrst rib vozijo po strugah, rečni okljuki se spreminjajo v ravne kanale, pričevanja domačinov pa kažejo, da se urejanja vodotokov izvajajo tudi tam, kjer ne bi bilo potrebno. Pozivom gibanja Balkan River Defence se pridružujejo tudi nekateri strokovnjaki iz biotehniške fakultete, zavoda Revivo, Zveze geografov Slovenije, Mednarodnega centra za ekoremediacije in Ribiške zveze Slovenije.
“Upravičeno se bojimo, da bodo popoplavni ukrepi za ribje habitate in ribji živelj povzročili več škode, kot so jih same poplave. Če bomo namesto sonaravnih rešitev še vedno betonirali, regulirali, oblagali brežine s kamni in ravnali struge, potem v takšnih razmerah ribe ne bodo imele pogojev za nadaljnje bivanje in drst,” je dejal predsednik ribiške zveze Miroslav Žaberl.
“Odstranjevanje obrežne vegetacije povečuje izpostavljenost bregov erozijskim procesom in odnašanje materiala, ki se potem dolvodno nakopiči v strugi in tam zmanjšuje pretočnost, kar lahko privede do poplavljanja,” je na kontraproduktivnost popoplavne obnove vodotokov opozoril dr. Igor Zelnik z ljubljanske Biotehniške fakultete.
Kot so še opozorili, se v tujini pri urejanju vodotokov poslužujejo drugačnih, sonaravnih praks urejanja vodotokov, ki so na dolgi rok cenejši in bolj učinkoviti. K zaustavitvi nepremišljenih ukrepov pa pozivajo tudi v luči negativnih ekonomskih učinkov na turizem, posebej za kampe ob rekah in ribiški turizem.
“Trajnostnejša in dolgoročnejša rešitev so interdisciplinarni pristopi upravljanja porečij in zavedanje, da moramo z vodo začeti sobivati. Rešitve s sivo tehnologijo so praviloma hitrejše, manj naporne in vidnejše (“res se nekaj dela”) žal pa tudi kratkoročne in na dolgi rok nedvomno dražje,” je opozoril predsednik Komisije za hidrogeografijo Zveze geografov Slovenije dr. Peter Frantar.
Do trenutnih ukrepov na vodotokih je kritična tudi Ana Vovk iz Mednarodnega centra za ekoremediacije. “Ukrep bi pomenil ravnanje s ciljem izboljšanja, tukaj pa spremljamo ignoranco do na naravi temelječih rešitev, ki bi jih bilo treba uporabiti za pomoč vodotokom pri vzpostavitvi stanja po antropogenih nesrečah,” je opozorila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje