Urejanje vodotokov po lanskih poplavah je v polnem teku, a marsikje ga opazujejo z zgroženostjo. Goloseki na bregovih so v nasprotju s poplavno varnostjo, saj korenine držijo bregove, drevesa pa imajo pomembno vlogo pri reguliranju višine vode ob poplavah in sušah. Ogromne količine proda iz strug pa želijo nekateri očitno uporabiti kot brezplačen gradbeni material za zasebne projekte.
Urejanje vodotokov po lanskih poplavah je v polnem teku. Po navedbah pristojnega ministrstva za naravne vire in prostor je bilo poškodovanih kar 4.000 kilometrov vodotokov. Na 708 kilometrih so že zaključili prvi del, to so izredni ukrepi, ki so namenjeni vzpostaviti (boljše) pretočnosti – gre za odstranjevanje vejevja in naplavin ter odstranjevanje proda.
Izredni ukrepi bodo v celoti zaključeni najpozneje do konca junija letos, napovedujejo na ministrstvu in direkciji za vode. Sledila bo večletna sanacija, podlaga zanjo bo sanacijski program, ki ga mora potrditi vlada in je trenutno v usklajevanju. V tej sanaciji naj bi bili vodotoki urejeni celovito, skupaj s protipoplavno zaščito, ki bo zagotavljala varnost ob prihodnjih ujmah.
Toda del civilne družbe in strokovnjakov trenutno dogajanje spremlja z veliko zaskrbljenostjo. Opažajo namreč, da so med “izrednimi ukrepi” tudi že trajne ureditve, ki jih ne bo mogoče popraviti.
“Dobivamo na stotine klicev ljudi, ki nas kličejo s terena, da se dogajajo ‘nore’ stvari. Gre za uničevanje vsega povprek brez dobrega načrta,” je opozoril Rok Rozman iz nevladne organizacije Balkan River Defence. Posebej jih skrbi, da so ponekod popolnoma posekali obrežno rastlinje in betonirali struge. “Na terenu je videti, da gre urejanje vodotokov v smer, da so projekti čim dražji, hkrati pa, kar je najbolj problematično, ne bodo pripomogli k večji poplavni varnosti,” je prepričan Rozman, saj da bodo ukrepi povzročili hitrejši tok rek in še večjo poplavno grožnjo, hkrati pa uničili še “tisto malo tekočih rek, kar nam jih je ostalo”.
“Ne gre le za živali in rastline, ki jim uničujemo življenjski prostor, ampak tudi za uničevanje možnosti za turizem, predvsem kampiranje in ribolov,” je dodal in poudaril, da ne nasprotujejo zaščiti pred poplavami, a da je napačen način izvedbe.
Problematične posege so se odločili dokumentirati na spletni strani, na katero lahko vsakdo prispeva fotografije domnevno spornih ureditev vodotokov. Trenutno jih je okrog dvajset. Na nekaterih fotografijah je videti, da so popolnoma posekali vsa drevesa in drugo obrežno rastje. “Logika pristojnih je, da je treba vodotoke čistiti, da se ne bodo ob poplavah zabasali. Vendar je to preživeto. Zdrava kmečka pamet nam pravi, da če popolnoma odstraniš obrežno vegetacijo, še povečaš hitrost toka. Sočasno pa vodi omogočiš, da odnaša bregove, ki jih je rastlinje s koreninskim prepletom držala skupaj, in povečaš erozijo. Brez dreves bo tok reke še hitrejši,” je poudaril Rok Rozman.
Kaj pa sonaravne rešitve?
S podobno zaskrbljenostjo kot nevladniki trenutne aktivnosti v in ob rekah spremlja profesorica geografije in varstva okolja dr. Ana Vovk z mariborske filozofske fakultete. Pri predmetih celovito upravljanje z vodnimi viri, hidrogeografija in varovanje prsti, ki jih predava, je s svojimi študenti že lani pred poplavami preučevala Savinjsko dolino in iskala rešitve za njeno protipoplavno ureditev, ki bi bila sonaravna.
“Predlagamo, da se porečje reke Savinje uredi celovito od pritokov navzdol tako, da se v uravnanih delih ob hudournikih voda zaustavlja v obliki manjših mlak in jezer, ki so dodatni vodni ekosistem in velika vpojna kapaciteta za padavine,” je dejala dr. Vovk, ki je z rešitvami projektnih raziskav seznanila tudi občine in pristojna ministrstva.
“Porečje v zgornjih delih ne sme biti na golo posekano, ker to sproži hiter odtok vode, ampak čim bolj vegetacijsko bogato, korita hudournikov pa razširjena in urejena v S-obliki,” je dejala in pojasnila, da se tako lahko zadrži do 10-krat toliko vode kot sicer, saj se tok upočasni, vpojnost v tla pa poveča.
Zavedati se je namreč treba, da smo lani imeli hude poplave, učinek podnebnih sprememb pa so tudi hude suše. “Drevesa ob reki morajo ostati za blaženje suš ter za vertikalni vzpon vode v času suše,” je opozorila in pojasnila, da drevesa shranjujejo po več sto litrov vode, ki jo med poplavami srkajo, med sušo pa počasi spuščajo in tako zmanjšujejo veliko nihanje višine vode.
S študenti so našli tudi rešitve za onesnaženje, ki ga ob rekah povzroča predvsem intenzivno kmetijstvo, in sicer ekoremediacijo, ki pomeni uporabo naravnih sistemov in procesov za obnovo in zaščito okolja. Med njimi je vrnitev proda nazaj v strugo, povrnitev naravnega stanja s tolmuni, odbijači toka in prodnimi otoki. “Zeleno-modri pas ob reki je naravna zaščita za tla ter rastline in živali. Del zunaj širšega dela struge v porečju pa bi morali urediti kot cono za ponikanje vode,” je svetovala profesorica in poudarila, da so se v tujini te sonaravne rešitve izkazale za učinkovite ter da tudi tam, kjer so storili napako in obrežno vegetacijo odstranili, zdaj na novo sadijo drevesa.
Na naše vprašanje, ali pri sanaciji vodotokov upoštevajo predloge trajnostnih rešitev s tako imenovano zelenomodro infrastrukturo in ekoremediacijami, na pristojni direkciji za vode odgovarjajo, da so trenutno v izdelavi strokovne podlage za potrebe Državnega prostorskega načrtovanja (DPN), ki se pripravlja na območju spodnje Savinjske doline. “V okviru tega se izdeluje tudi okoljsko poročilo. Del priprave DPN je tudi preveritev in opredelitev do pobude in pripombe ter iskanje konsenzualnih rešitev v prostoru. Gre za celovite protipoplavne ukrepe, ki kar najbolj upoštevajo tudi trajnostne rešitve,” so odgovorili.
Civilna družba si želi razpisa za ureditev celotnih porečij, v tem primeru Savinje, ki bi bil odprt tudi za tuje strokovnjake. “Za celotno porečje Savinje je v izdelavi celovita hidrološko-hidravlična študija, ki bo podala usmeritve za nadaljnje ukrepe v zmanjšanje protipoplavne ogroženosti. V pripravo projektne naloge za izdelavo študije in v spremljanje izdelave študije se je vključil tudi Jaspers, posvetovalno telo Evropske komisije, kjer delujejo tuji strokovnjaki. Jaspers je ta princip priprave študije ocenil kot pravilen,” so odgovorili na direkciji in dodali, da so pristopili k pripravi načrtov za opredelitev sistemsko povezanih ukrepov za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti za celotno porečje Savinje. “V okviru teh ukrepov želimo udejanjiti tudi načelo ‘vodi več prostora’, saj znotraj ukrepov med drugim iščemo rešitve, kot so zaščita razlivnih območij in določitev območij, kjer se bo razlivanje ponovno omogočilo. V okviru sistemsko povezanih ukrepov se določajo tudi območja gradnje suhih zadrževalnikov, razbremenilnikov, lokalnih ukrepov za zaščito naselij in območja ureditev strug. Priprava študij že poteka,” so še dejali na direkciji.
Čigav je prod?
Še ena tipična podoba trenutnega urejanja vodotokov so ogromni kupi proda, ki jih bagri kopljejo, tovornjaki pa odvažajo iz strug. Na prvi pogled se tako poglabljanje struge zdi logična protipoplavna rešitev – globlja struga pomeni manj možnosti, da se reka ob visoki vodi razlije. Toda kot je v intervjuju za N1 pojasnila predsednica Društva vodarjev Slovenije dr. Lidija Globevnik, to pomeni hitrejši tok in velike globine vode, s tem pa večje sile na dno. “Preozke in poglobljene struge vedno povečujejo poplavne konice dolvodno in pohitrijo rečne tokove,” je opozorila.
“Osnovni cilj izvajanja izrednih ukrepov po avgustovskih poplavah je vzpostavitev zadostnega pretočnega profila, dela pa obsegajo čiščenje naplavin, plavja ter stabilizacijo brežin in dna strug vodotokov. Ta dela potekajo na območju Zgornje Savinjske doline neprestano že od avgusta z velikim številom ekip, saj so prekomerni nanosi proda iz sproženih plazov in usadov na porečju izjemno veliki,” so pojasnili na direkciji za vode.
In kaj storijo z vsem tem materialom? “V času izvajanja izrednih ukrepov je bila večina odvzetih naplavin iz reke Savinje uporabljena za zapolnitev zajed, zasipe in odpravo poškodb na vodni infrastrukturi. Del naplavin, ki ni bil takoj uporabljen za izvedbo izrednih ukrepov, se skladišči na začasnih odlagališčih in na odlagališčih,” so dejali na direkciji.
Ni pa bila direkcija seznanjena s praksami gradbincev, ki iz Savinje kopljejo prod in ga očitno uporabljajo tudi za lastne potrebe.
Kot smo poročali, je občina Žalec pred dnevi prijavila inšpekciji podjetji Nivo Eko in Tegar zaradi nalaganja odpadnega materiala v poslovno cono Arja vas. Po besedah župana Janka Kosa gre za material iz Savinje in z njenih bregov. Podjetji sta po besedah župana v cono navozili več kot 100.000 kubičnih metrov proda. Takih “odlagališč” oziroma ogromnih kupov proda je v Savinjski dolini še veliko, med drugim v Radmirju in ob gostišču Prodnik (na zgodnji fotografiji).
Direktor žalskega podjetja Tegar Tomo Ilijaš je sicer zatrdil, da so v coni odložili le šest tisoč kubičnih metrov proda iz Savinje, ki ga bodo uporabili za lastne namene. Tegar je namreč v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za novo upravno stavbo, ki jo bodo predvidoma do maja prihodnje leto zgradili v poslovni coni Arja vas.
So torej gradbinci ob čiščenju strug dobili brezplačen gradbeni material? “Ne, gramoz ne pripada gradbincu,” so jasni na direkciji. Dejali so, da do zdaj niso bili seznanjeni z namero podjetja Tegar, niti ni direkcija izdala soglasje za uporabo materiala, ki ni skladno z veljavno zakonodajo.
“Skladno s 93. členom zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev se odstranjeno plavje in odvzete naplavine, ki so odvzete v okviru izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda in niso onesnažene z nevarnimi snovmi, lahko uporabijo v svojem prvotnem stanju za gradnjo na drugem kraju, kot so bile odvzete, če gre za sanacijo iz 91. člena tega zakona ali za vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture na prizadetih območjih,” so pojasnili na direkciji.
Naplavine, odvzete iz Savinje v času izvajanja izrednih ukrepov, bodo prioritetno uporabljene za izvedbo sanacij oziroma povrnitev vodne infrastrukture v funkcionalno stanje. Višek naplavin, ki jih direkcija za vode ne bo uporabila, bo na razpolago občinam in drugim državnim ali lokalnim javnim službam za sanacijo infrastrukture. Naplavine, ki se ne bodo uporabile, bodo odložene na stalne deponije, so še dodali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje