Potem ko so v sosednji Hrvaški, Italiji in na Madžarskem v zadnjih tednih potrdili več primerov okužb z virusom Zahodnega Nila, ki ga prenašajo komarji, smo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) vprašali, ali so morda tudi v Sloveniji zaznali prisotnost tega virusa in kako je naša država pripravljena na njegovo morebitno širjenje. V Sloveniji je bil zadnji primer okužbe z virusom Zahodnega Nila potrjen leta 2018, od takrat pa pri nas ni bilo novih primerov, so nam odgovorili. Kakšni so znaki in simptomi bolezni ter kako poteka zdravljenje?
Tako kot že zadnjih nekaj let se zaradi visokih temperatur v Sloveniji in Evropi širijo komarji, ki prenašajo viruse. Na Hrvaškem so prejšnji torek potrdili dva primera okužbe z virusom Zahodnega Nila, po poročanju tamkajšnjih medijev pa naj bi bilo okuženih še več deset ljudi. Čeprav hrvaški epidemiologi pravijo, da razmere še niso kritične, je lahko virus zelo nevaren. Oba okužena, ki sta zbolela, sta poleg zahodnonilske vročice razvila tudi meningoencefalitis.
Bolezen je lahko v redkih primerih tudi smrtna. V Španiji sta ta teden zaradi virusa umrla še dva človeka, število smrtnih primerov v državi je s tem naraslo na pet.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni statistike primerov do konca avgusta še nima, tedenske statistike pa kažejo, da so v zadnjih tednih poleg Hrvaške nove primere okužb potrdili še pri naših zahodnih sosedih Madžarih, v Grčiji, Romuniji, Srbiji, Italiji in na Kosovu.
Do 31. julija so bili na Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni obveščeni o 69 lokalno pridobljenih primerih okužbe z virusom Zahodnega Nila iz osmih evropskih držav, osem ljudi je za posledicami bolezni umrlo. Primere okužb so zaznali v Grčiji (31), Italiji (25), Španiji (5), Avstriji (2), Srbiji (2), v Franciji in Romuniji pa po en primer.
Nacionalni inštitut za javno zdravje smo vprašali, ali so morda tudi v Sloveniji letos že zaznali prisotnost virusa Zahodnega Nila. Kot so nam pojasnili, letos na inštitutu še niso prijeli nobene prijave primera s to okužbo. Dodali so, da so prvi primer tovrstne okužbe obravnavali leta 2013, naslednji primer okužbe pa šele pet let kasneje, ko je za zahodnonilsko vročico zbolela skupina petih ljudi. Od takrat v Sloveniji niso imeli primerov okužbe z virusom Zahodnega Nila.
Foto: PROFIMEDIA
Na vprašanje, kako je Slovenija pripravljena na morebiten prihod virusa v državo, so nam na NIJZ odgovorili, da so na inštitutu že pred leti zasnovali načrt pripravljenosti na virus Zahodnega Nila, ki obsega spremljanje, obveščanje, zgodnjo prepoznavo, diagnostiko in odziv, predvsem glede varne preskrbe s krvjo.
Virus Zahodnega Nila se prenaša s pikom okuženega komarja, natančneje, virus prenašajo komarji rodu Culex. Kot piše na spletni strani NIJZ, se lahko komarji z virusom okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic. Človek pa se lahko z virusom okuži tudi pri transfuziji krvi ali med presaditvijo oziroma darovanjem organom, kar pa je izjemno redko, vendar mogoče. Virus Zahodnega Nila so odkrili leta 1937 na severozahodu Ugande in spada v rod Flavivirusov.
Kakšni so simptomi in znaki bolezni?
Inkubacijska doba, torej trajanje časa od okužbe do pojava bolezni, traja od tri do 14 dni.
Po piku okuženega komarja večina okuženih ljudi ne kaže znakov bolezni ali pa so ti znaki podobni gripi, saj jih spremljajo vročina, glavobol, bolečine in utrujenost. V tem primeru gre za vročico Zahodnega Nila. Kot pravijo na NIJZ, blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljenja, saj se spontano razrešijo, zdravljenje poteka simptomatsko, torej z zdravili, ki lajšajo simptome.
Približno ena oseba od 150 pa razvije težko obliko bolezni, ki prizadene osrednji živčni sistem, ob tem pa se pojavijo še drugi bolezenski znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja. Tiste, pri katerih se razvije hujša oblika bolezni, po navadi sprejmejo v bolnišnico, kjer pa jih tudi zdravijo s simptomatskimi zdravili, ki lajšajo simptome, saj učinkovitega protivirusnega zdravila za zdaj še ni. Kot piše v načrtu pripravljenosti na pojav virusa Zahodnega Nila, je smrtnost večja pri starejših bolnikih in tistih bolnikih, ki imajo okrnjen imunski sistem.
“Po preboleli nevroinvazivni obliki okužbe lahko težave, kot so utrujenost, slab spomin, nezmožnost koncentracije, prisotne še več let,” še piše v omenjenem načrtu.
Število prijavljenih primerov je manjše kot leta 2022, ko so jih zaznali 1.340, umrlo pa so 104 ljudje. A na Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni poudarjajo, da je bilo lani število prizadetih regij največje od vrhunca razširjenosti virusa leta 2018, kar po njihovem mnenju kaže na široko geografsko kroženje virusa.
Kako se pred komarji zaščititi?
– Nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa,
– izogibamo se zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja (zjutraj in pozno popoldan),
– uporabljamo sredstva (repelente) za zaščito proti komarjem,
– preprečujemo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem,
– poskrbimo za okolico in odstranimo pogoje za razmnoževanje komarjev (zastala voda v vazah, podstavkih za rože, zamašenih žlebovih …).
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje