Predsednik Borut Pahor je pred kratkim na Instagramu objavil fotografijo, na kateri nosi pulover ene od slovenskih pivovarn. Z objavo naj bi želel podpreti okoljsko akcijo, vendar pa sogovorniki menijo, da bi lahko izbral bolj učinkovit način za to, ki ne bi vključeval umeščanja blagovne znamke. Pahor je sicer znan po svojem sproščenem in zelo osebnem slogu komuniciranja prek družbenih omrežij. Posebej aktiven je na Instagramu, ki ni običajna izbira za politično komuniciranje. Problematično pri predsednikovi komunikaciji se zdi predvsem to, da je pri komentiranju dela vlade in političnih strank zaradi svoje funkcije izrazito zadržan, pri umeščanju blagovnih znamk pa takšnih težav nima.
Predsednik Borut Pahor je znan po svoji specifični komunikaciji na družbenih omrežjih, ki so jo že pred časom opazili tudi tuji mediji. Vendar pa je prejšnji teden delil fotografijo, ki je po mnenju sogovornikov posebej sporna z vidika – sicer nenapisanih pravil, ki bi jim predsednik pri komunikaciji z državljani moral slediti. Fotografiral se je namreč v puloverju ene od slovenskih pivovarn. Predsednik, ki rad poudari, da je predsednik vseh državljanov, se je torej odločil za promocijo določene gospodarske družbe – in to celo takšne, ki je najbolj znana po proizvodnji alkohola.
“Omarija, kakšen božični pulover,” je Pahor zapisal ob fotografiji. “Ampak ne kar tako. Od podpisu skupnega pisma z monaškim knezom in prijateljem Albertom o podpori trajnostni okoljski akciji mi ga je podaril Ciril Komotar. Zdaj je že na poti v Peking s koščkom Triglavskega ledenika. Srečno pot.”
V uradu predsednika so pojasnili, da je Pahor z objavo podprl okoljsko akcijo, katere častna pokrovitelja sta knez Albert II. Monaški in predsednik Pahor. “Cilj akcije je ozaveščenost o posledicah podnebnih sprememb, ki jih ilustrira tudi izginevanje Triglavskega ledenika ’v Kraljestvu kozoroga’. Ta podrobnost ali podobnost z namenom akcije se je zdela predsedniku primeren razlog za fotografijo, ki jo je objavil,” so zapisali v uradu.
Ledenik na poti v Peking, kjer bo staljen
Pahor je z objavo omenjene fotografije podprl okoljsko akcijo Misija: Triglavski ledenik. Vloger Ciril Komotar bo del ledenika z avtomobilom odpeljal na 13 tisoč kilometrov dolgo pot do olimpijskega Pekinga. Tam naj bi ga stalili, vodo pa prelili v stekleničko, ki se bo v Slovenijo vrnila skupaj s slovensko olimpijsko ekipo. Steklenička s staljenim ledenikom bo pozneje postavljena na ogled vsem. Ogljični odtis, ki bo nastal z akcijo, naj bi izničili z zasaditvijo Olimpijskega gozda. Projekt nastaja na pobudo omenjene pivovarne v soorganizaciji z Olimpijskim komitejem Slovenije, so zapisali na uradni spletni strani.
Predvsem promocija sebe
Podjetnica Marta Kos, ki ima tudi sama izkušnje iz politike, diplomacije in gospodarstva, pravi, da ni napisanih pravil, kako naj bi politiki komunicirali na družbenih omrežjih. “Vsak si pač izbere svoj način. Pahor je izbral izrazito ekspresivni način, v skladu s svojo osebnostjo, ki je izrazito ekstrovertna. Zdi se, da takšno komunikacijo potrebuje za samopotrditev. To je hrana za njegov ego,” ocenjuje Kos.
Prav glede fotografije s puloverjem pa smo po njenem mnenju lahko nekoliko razdvojeni. “Po eni strani pričakujemo od slovenskih politikov, da promovirajo slovensko gospodarstvo, slovenska podjetja in proizvode, po drugi strani pa je vprašljivo, da predsednik izbere samo eno od podjetij in dela reklamo samo njemu – še posebej ko to proizvaja tudi alkoholne pijače,” opozarja Kos.
V središču takšnega komuniciranja je – tudi ko gre za promocijo okoljske akcije ali podjetja oziroma produkta – izpostavljanje sebe, poudarja sogovornica. “Zdi se, da s tem gradi kult osebnosti, kar v današnji dobi v politiki zagotovo ni dobro.”
Instagram
V tujini ni veliko politikov, ki bi bili na Instagramu tako aktivni, kot je Borut Pahor, pravi Kos. Tudi tisti, ki so – kot je nekdanji švicarski predsednik Alain Berset – Pahorju ne sežejo niti do kolen, še ocenjuje sogovornica.
Promotor podjetij in produktov, tiho glede dela vlade
Dr. Boris Vezjak z oddelka za filozofijo mariborske filozofske fakultete se strinja, da gre pri Pahorjevi objavi v prvi vrsti za nedopustno oglaševanje omenjenega podjetja. “Posredno ali neposredno reklamiranje in propagiranje posamičnih podjetij ni v soglasju z reprezentativno vlogo, ki jo Pahor sam rad poudarja: da je namreč kot predsednik podvržen reprezentativnosti vseh. Če si želi biti predsednik vseh državljanov, kajti to ima v mislih, zakaj potem brezbrižno pristaja, da je reprezentant čisto določenih podjetij? Da je tokrat posredno reklamiral podjetje, ki živi od prodaje alkohola, njegovo ravnanje naredi za dodatno etično sporno, saj s tem pričakovani vlogi moralne avtoritete, sploh med mladimi, ne zadosti,” je kritičen Vezjak.
Kot še opozarja sogovornik, se predsednik Pahor nenehno sklicuje na to, da mu funkcija ne dovoljuje komentiranja delovanja vlade in strank. Toda ko mu to ustreza, je glede interpretacije funkcije, ki jo zaseda, neverjetno liberalen, dodaja Vezjak. “Večkrat se je ponudil kot promotor kakšnega podjetja. Odločil se je, na primer, da bo posredno promoviral globalno spletno telovadnico. Dovolil je tudi, da v svoji promociji uporabijo njegovo ime. Pred leti je sprejel tudi ’častno pokroviteljstvo’ kakšnega od društev, npr. DOOR, društva za otroke, očetovstvo in resnico, ki je za marsikoga sporno. Nič ga tudi ne moti, če se njegov osebni svetovalec dr. Ernest Petrič podaja na politično pot in promovira eno od političnih gibanj, s čimer posredno promovira čisto določene politične izbire. Vsi ti in podobni primeri kažejo, da funkcija predsednika ni posebej natančno zakonsko regulirana, zaradi česar njegovo početje ni posebej omejeno in dopušča precejšnjo svobodo izbir.”
To pomeni, da je od posameznega predsednika odvisno, kako bo sledil “univerzalnim moralnim principom” ter se “obnašal dostojno, razumno in spodobno”, dodaja sogovornik in ocenjuje, da Pahorju to ne uspeva najbolje.
Tudi omenjeno okoljsko akcijo bi po Vezjakovem mnenju Pahor lahko podprl drugače – “a je njegova predsedniška miza že dolgo nazaj postala tradicionalni rekvizit za njegove instagramske vragolije v želji po štancanju sebkov”.
Instagram
Nenavadna izbira komunikacijskega kanala
Strokovnjakinja za družbena omrežja Tamara Langus meni, da je omenjena objava povsem v skladu s siceršnjim Pahorjevim slogom na Instagramu. “Težko presojam ustreznost ali neustreznost, saj smo v zadnjih letih opazili, da je uporaba družbenih omrežij v političnem komuniciranju zelo različna in da so se meje o tem, kaj je ustrezno, zelo razrahljale,” pravi. “Seveda pa vsaka komunikacija vidnih in vladajočih posameznikov, sploh če odstopa od ustaljene, pušča tudi neke posledice v družbi in odpira vprašanje odgovornosti.”
“Barack Obama je v svoji kampanji ‘Yes We Can’ družbena omrežja uporabil za mobilizacijo volilcev, Donald Trump pa je Twitter uporabljal za netenje sporov in delitev na politične zagovornike in nasprotnike. V našem političnem okolju si je sedanji predsednik vlade še iz opozicije z drznimi in škandaloznimi tviti zagotavljal prostor v medijih, v tem mandatu pa je Twitter celo postal nekakšen uraden kanal za sporočanje političnih odločitev. V tej luči tudi samosvoj slog predsednika države Boruta Pahorja na Instagramu ni tako zelo izstopajoč, kot se morda zdi na prvi pogled. Očitno je tudi, da objave dosegajo neko javnost in da ima v tej javnosti – morda prav zaradi lahkotnih objav – tudi svoje podpornike.”
Tamara Langus
Langus se sicer zdi zanimiva Pahorjeva izbira tega kanala, saj za Instagram velja, da je predvsem vizualno družbeno omrežje, kjer kompleksna ali zahtevna sporočila ne morejo zlahka doseči širše javnosti. “Pozornost namreč pritegnejo slike, besedilo pod njimi pa ima stranski pomen in ga mnogi niti ne preberejo. Prav zato Instagram ni najbolj pogosta izbira za politično komuniciranje,” pravi sogovornica.
Kar zadeva fotografijo v puloverju pivovarne, Langus ocenjuje, da bi se promocijo okoljske akcije zagotovo lahko izpeljalo bolj učinkovito – bolje in z manj umeščanja blagovne znamke. “Osebno pa bi še raje videla stalna in iskrena prizadevanja predsednika za spremembo v načinu razmišljanja in delovanja vseh, saj to terjajo od nas podnebne spremembe.”
Siva cona oglaševanja na Instagramu
Na vprašanje, ali bi morala biti Pahorjeva objava označena kot oglas, saj gre za (prikrito) promocijo pivovarne, Langus odgovarja, da je promocija na družbenih omrežjih pri nas še vedno siva cona, ki je nihče ne ureja oziroma nadzoruje. V Sloveniji se oglasi namreč lahko pojavljajo le v medijih, družbena omrežja pa niso definirana kot mediji. “Vplivneži se tako na osnovi svoje vesti in svoje uredniške politike odločajo, ali bodo objave označevali kot oglase ali ne.”
Pahor z umeščanjem izdelkov in logotipov tudi v preteklosti ni imel težav. Nedavno smo na primer videli objavo na njegovem Instagramovem profilu, ko na bencinski črpalki je toast in pije kokakolo, spomni Langus. Fotografijo je pospremil z napisom, da “slastne malice na črpalki ne bi zamenjal za nič na svetu”.
Instagram
Sogovornico začudenje in zgražanje ob predsednikovih objavah nekoliko presenečata, saj je Pahor pri uporabi družbenih omrežij že več kot šest let konsistenten. “So pa opozorila o degradaciji predsedniške funkcije zaradi neformalnih in lahkotnih objav verjetno na mestu. Vseeno bo imel naslednji predsednik proste roke, da svojo komunikacijo oblikuje po svoje,” zaključi Langus.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje