Menu Item
Dva meseca po protestu pravosodnih policistov, na katerem so opozorili na nevzdržne razmere v zaporskem sistemu, se zadeve vendarle premikajo. Sindikalna stran je pred dobrim mesecem sedla za mizo s pravosodno ministrico Andrejo Katič, še pred prvomajskimi prazniki pa naj bi se sešli tudi s predstavniki ministrstva za javno upravo. Govorili naj bi predvsem o možnosti kolektivne pogodbe za zaposlene v zaporskem sistemu. Med pravosodnimi policisti, pravosodnim ministrstvom in upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) je zato mogoče čutiti določeno mero optimizma pred nadaljevanjem pogovorov.
Pred skoraj dvema mesecema je pred slovenskimi zapori potekal protest pravosodnih policistov, ki so opozarjali na alarmantne razmere v zaporih. Te so posledica prenatrpanosti slovenskih zaporov in preobremenjenosti pravosodnih policistov, ki se že dlje časa spopadajo s kadrovsko stisko. Ob tem so izražali nezadovoljstvo z novo plačno reformo in končanjem vladnega programa, po katerem so prejemali dodatek za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela, ki je bil vezan na začetek izvajanja nove plačne reforme.
“Vladi in pristojnim organom želimo sporočiti, da tako ne gre več. Status zaposlenega v našem sistemu se je v zadnjih desetletjih poslabšal. Naše delo ni več ovrednoteno in cenjeno, ampak zapostavljeno. Želimo, da se to spremeni na bolje in da bi bilo naše delo spet zanimivo in spoštovano – tudi za nove generacije, ki prihajajo,” je takrat poudaril predsednik konference sindikata uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) Leon Lobe.
Od vlade in pravosodnega ministrstva so zahtevali takojšnjo obravnavo in sprejetje kolektivne pogodbe za zaposlene v zaporskem sistemu, odpravo plačnih anomalij po novi plačni reformi in pristop vladajočih k urejanju pomanjkanja kadra med pravosodnimi policisti, inštruktorji, strokovnimi sodelavci in administrativnim osebjem. Med drugim so zahtevali, da se država začne ukvarjati s problematiko prezasedenosti zaporov, da se uveljavijo normativi in standardi, ki vplivajo na delo zaposlenih v zaporskem sistemu, in da dobijo dodatke, ki pravosodnim policistom pripadajo po veljavni kolektivni pogodbi za javni sektor.
Bodo zaposleni v zaporskem sistemu dobili kolektivno pogodbo?
Leon Lobe, predsednik konference sindikata Ursiks, je za N1 dejal, da so se dober mesec po opozorilnem protestu sestali z ministrico za pravosodje Andrejo Katič, s katero so se pogovarjali o možnosti sprejetja kolektivne pogodbe in tudi o drugih zahtevah, ki so jih izpostavili na shodu. “Dobili smo nekatere povratne informacije in obljube, da se bodo zadeve premaknile. Naslednji sestanek naj bi bil po veliki noči, ko bodo prisotni tudi predstavniki ministrstva za javno upravo in se bomo pogovarjali o kolektivni pogodbi za zaposlene v zaporskem sistemu,” je dejal.
Na mizi naj bi bila dva predloga kolektivne pogodbe. Prva predvideva, da bi zaposleni v Ursiksu imeli svojo kolektivno pogodbo, druga možnost pa je, da bi bilo v novi kolektivni pogodbi za državne organe, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti posebno poglavje, v katerem bi bili zajeti zaposleni v zaporskem sistemu.
Da se pripravlja omenjeni sestanek, so nam potrdili tudi sogovorniki iz Ursiksa in s pravosodnega ministrstva. O tem, kakšno kolektivno pogodbo si lahko zaposleni v zaporskem sistemu obetajo, za zdaj ni znano, po besedah naših sogovornikov pa naj bi se na ministrstvu za javno upravo nagibali k drugi možnosti.
“Sindikat je že pred časom pripravil osnutek kolektivne pogodbe za zaposlene v zaporskem sistemu, posredovali smo ga na ministrstvo za javno upravo, minister Franc Props pa je eno mnenje že pripravil. Pravosodno ministrstvo in sindikat sta zato MJU zaprosila za sestanek, ki se bo zgodil še pred prvomajskimi prazniki,” je za N1 dejala pravosodna ministrica Andreja Katič.
Props je v odgovoru na osnutek predloga v začetku februarja zapisal, da se delovna mesta zaposlenih v Ursiksu uvrščajo v kolektivno pogodbo za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti.
“Veljavni plačni sistem že vključuje kolektivno pogodbo, s katero se tudi delovna mesta in nazivi Ursiksa kot organu državne uprave uvrščajo v plačne razrede. O dodatkih, ki jih vključuje osnutek kolektivne pogodbe za javne uslužbence v Ursiksu, pa velja opozoriti, da dodatki predstavljajo enega od sestavnih delov plače, ki so tudi v prenovljenem plačnem sistemu urejeni enotno za celotni javni sektor z novim plačnim sistemom in kolektivni pogodbi za javni sektor, ne pa v drugih kolektivnih pogodbah,” je zapisal Props.
Katič je takrat Propsov odgovor označila kot “korekten”, saj kaže na pripravljenost MJU za pogajanja.
“Zadeve se odvijajo v pravo smer”
Lobe je za N1 dejal, da pravosodni policisti na dogajanje v zadnjih dveh mesecih gledajo z zmerno mero optimizma, saj so od ministrstva za pravosodje dobili nekatere obljube o uveljavitvi normativov in standardov, izboljšanja statusa pravosodnih policistov, imenovanja nazivov in kvot.
“Optimizem za zdaj obstaja, tako moramo gledati na zadeve. Se pa lahko zelo hitro pokaže, ali smo preveč optimistični. Trenutno ne načrtujemo zaostrovanja stavkovnih aktivnosti, je pa ta opcija še vedno na mizi. Kadrovske težave še vedno obstajajo,” je dodal.
Tudi iz Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij je mogoče čutiti, da se zadeve premikajo v pravo smer. Kot pravijo naši sogovorniki, obstaja obojestranski interes za iskanje skupnih rešitev in izboljšanje stanja v zaporskem sistemu. “Pogovori potekajo, usklajujemo termine za sestanke. Vse poteka tako, kot je treba, in upamo, da dosežemo obojestranski dogovor, ki bo izboljšal stanje,” pravijo naši sogovorniki.
Pravosodna ministrica, ki se je pretekli teden srečala s pravosodnimi policisti na Dobu, nam je povedala, da so na sestanku govorili o učinkih nove plačne reforme, pravosodni policisti pa so ji predstavili svoj pogled na izzive, ki jih prinaša nov sistem plač v javnem sektorju.
“Izzive vidijo predvsem v tem, kako se obračunava referenčno obdobje, nepravično se jim zdi tudi, da nekdanji sodelavci, ki so dali odpoved, v popoldanskem času delajo v zaporih kot zunanji sodelavci. Imajo tudi nekatere pomisleke o nadurah, da se jim te ne štejejo v pokojninsko dobo, torej če nekdo deset let opravlja veliko število nadur, da bi lahko šel prej v pokoj,” je izpostavila Katič.
Tudi sama meni, da se zadeve odvijajo v pravo smer, prepričana je, da nikoli niso bile napačno zastavljene. “Še vedno ostaja velik problem pomanjkanja pravosodnih policistov. Povedala sem jim, da bomo šli v nekatere ukrepe, ki jih zakonodaja zdaj omogoča. Mladim, ki bodo vstopali v sistem, bomo ponudili plače, ki že upoštevajo dodatne razrede. To sicer pomeni, da bodo nekateri, ki so tam zaposleni že recimo pet let, imeli nižje plače od novih sodelavcev. Vem, da jih bo to bolelo in da se s tem ne bodo strinjali, ampak če jih želimo razbremeniti, moramo privabiti nove sodelavce, in to lahko storimo tako, da jim ponudimo večje plačilo,” je za N1 dejala Katič.
Zavodi za prestajanje kazni zapora so bili konec marca v povprečju zasedeni 133,64-odstotno. Delež varovanih oseb na posameznega pravosodnega policista je dosegel 3,46 varovane osebe. To pomeni, da je delež varovanih oseb na posameznega pravosodnega policista presegel zakonsko določeno mejo 2,5 varovane osebe za odreditev začasnih ukrepov, in sicer za 0,96 deleža varovane osebe na enega pravosodnega policista.
Vlada podaljšala odlok o opravljanju dela nekdanjih pravosodnih policistov
Katič je prejšnji teden vladi predlagala tudi podaljšanje veljavnosti začasnega ukrepa opravljanja del in nalog pravosodnega policista, ki je bil zaposlen na delovnem mestu pravosodni policist in je bil sprejet oktobra lani. Vlada je njen predlog sprejela in izdala odlok o podaljšanju tega začasnega ukrepa za nadaljnje tri mesece.
Upokojeni pravosodni policisti, ki so se bili zaradi kadrovske stiske njihovih kolegov v slovenskih zaporih pripravljeni vrniti na delovna mesta s polnimi pooblastili, bodo tako lahko še naprej opravljali svoje delo. Če zaostrene varnostne razmere v zavodih trajajo dlje kot tri mesece, vlada začasne ukrepe na obrazložen predlog ministra, pristojnega za pravosodje, podaljša z odlokom, vendar vsakič najdlje za tri mesece.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje