Menu ItemPravosodni policisti so z enournim protestom pred slovenskimi zapori in prevzgojnim domom v Radečah opozorili na alarmantne razmere, ki so posledica kadrovskih stisk in preobremenjenosti pravosodnih policistov in prenatrpanosti zaporov. Po njihovih besedah je stanje vsako leto slabše, obenem menijo, da bo z novo plačno reformo še slabše, saj ne bodo več prejemali dodatka za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela, ki ga je zadnja tri leta zagotavljal posebni vladni program.
Zaposleni v zaporih že dlje časa opozarjajo na kadrovsko stisko in prezasedenost slovenskih zaporov ter na številne nepravilnosti pri prehodu na nov sistem plač v javnem sektorju.
Ob 11. uri so z enournim protestom pred slovenskimi zapori in prevzgojnim domom v Radečah opozorili na alarmantne razmere. Predstavili so protestne zahteve in napovedali, da bodo sindikalne aktivnosti zaostrili, če posluha ne bo.
“Vladi in pristojnim organom želimo sporočiti, da tako ne gre več. Status zaposlenega v našem sistemu se je v zadnjih desetletjih poslabšal. Naše delo ni več ovrednoteno in cenjeno, ampak zapostavljeno. Želimo, da se to spremeni na bolje in da bi bilo naše delo spet zanimivo in spoštovano – tudi za nove generacije, ki prihajajo,” je na Dobu poudaril predsednik konference sindikata uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) Leon Lobe.
Po njegovih besedah od vlade in pravosodnega ministrstva, ki ga vodi Andreja Katič, zahtevajo takojšnjo obravnavo in sprejetje kolektivne pogodbe za izvrševanje kazenskih sankcij, s katero se lahko izboljša status vseh zaposlenih. “Opozarjamo na kadrovski manko pravosodnih policistov, inštruktorjev, strokovnih delavcev in strokovno-tehničnega osebja,” je dejal in dodal, da so slovenski zapori prezasedeni, zato vlado pozivajo k takojšnjemu reševanju aktualne problematike.
“Zahtevamo izrabo vseh pravnih sredstev za blaženje problematike prezasedenosti, tako v obliki transferjev kot premeščanja tujih zapornikov v matične države in čim večji izvedbi pogojnih odpustov, amnestij in ostalih ukrepov, ki bodo pripomogli pri reševanju prezasedenosti,” je dejal Lobe. Zahtevajo tudi uveljavitev normativov in standardov, ki vplivajo na delo zaposlenih, ter dodatke, ki pravosodnim policistom po besedah Lobeta pripadajo po obstoječi kolektivni pogodbi za javni sektor. “Govorimo o deficitarnosti, izrednih zaostrenih razmerah in nevarnosti dela,” je med drugim naštel.
Ob tem zahtevajo še odpravo plačnih anomalij v novi plačni reformi. “To naj se čim prej odpravi in zagotovi enakopravno in enakovredno obravnavo,” je dodal Lobe.
“Vsako leto je slabše”
Pravosodni policisti Peter Božič, ki se je zaposlil leta 1998, je pojasnil, da ima od leta 1999 maksimalno število nadur.
“Moj sin z dokončano osnovno in triletno srednjo šolo ima v zasebnem sektorju višjo osnovno plačo kot jaz po skoraj 30 letih v javni upravi,” je pojasnil in dodal, da s tako nizkimi plačami ne morejo privabiti novega kadra.
“V zadnjih 20 letih se samo varčuje na račun varnosti, delovna mesta se ukinjajo. Nihče ne ve, kaj bo prinesel jutri, kako bomo delo izpeljali. A to se ni zgodilo včeraj, situacija se vleče od leta 1999, ampak vsako leto je slabše. Čeprav nam vedno znova govorijo, naj zdržimo še to leto, a je vse slabše,” je strnil Božič.
Po besedah pravosodnega policista Roberta Čeliča ima pravosodni policist začetnik okoli 820 evrov neto plače. Njemu do upokojitve manjkajo še tri leta delovne dobe, trenutno pa njegova osnovna neto plača znaša 1.200 evrov. Ob tem nekaj nanesejo še dodatki in nadure, a kot pravi, to od njih zahteva tudi obilico dodatnega dela. Kaj bo zanje konkretno pomenila petkova plača, ki bo prva po novem sistemu plač v javnem sektorju, ne ve, se pa boji, da bi lahko bila osnova “celo za 100 evrov bruto manjša”.
“Pomanjkanje pravosodnih policistov je akutno”
Protestu pravosodnih policistov so se pridružili tudi ostali zaposleni v zaporskem sistemu – strokovni delavci, inštruktorji, pedagogi, socialni delavci.
Med njimi je tudi Mitja Kadunc, ki v zaporu na Dobu že več let opravlja delo inštruktorja. Pojasnil je, da dela neposredno z obsojenci, saj jim pomaga in vodi pri delu, kar sodi v sklop njihove resocializacije. Osnovna plača inštruktorjev je minimalna, kot nam je dejal, pa na višino izplačila vplivajo napredovanja in dodatki, ki jih prejmejo.
“Ta nova plačna reforma bi morala odpraviti plačna nesorazmerja, dejansko pa jih bo še povečala,” je dejal Kadunc, ki z zanimanjem pričakuje petkovo prvo izplačilo plače po novi reformi plačnega sistema. Ob tem se nadeja, da bo deležen tudi dodatka za delo s tujci, saj dela neposredno s tujimi obsojenci.
Danijel Prevolšek, vodja enega oddelka na zaprtem delu zapora Dob, nam je dejal, da se pri vsakdanjem delu zelo občuti pomanjkanje pravosodnih policistov. V njegovem oddelku so poleg pravosodnih policistov še strokovni sodelavci – štirje strokovni delavci, trije pedagogi in socialna delavka.
“Neposredno se ukvarjamo z zaprtimi osebami. Vse njihove želje, potrebe pritožbe obravnavamo mi, prav tako rešujemo njihove birokratske zadeve in smo njihov stik z zunanjim svetom. Zaradi pomanjkanja kadra nam primanjkuje časa za pedagoško obravnavo obsojencev in njihovo rehabilitacijo,” nam je dejal Prevolšek.
Direktor zapora: Protestni shod je klic na pomoč
Protestni shod zaposlenih je “v smislu klica na pomoč”, kot se je izrazil, podprl tudi direktor zapora na Dobu Zoran Remic. Opozoril je, da delo v njihovem zaporu poteka v resnično nevzdržnih razmerah. “Danes je denimo zaprti del 136-odstotno zaseden, nekateri oddelki pa tudi 175-odstotno,” je opozoril.
Najbolj jim primanjkuje pravosodnih policistov. “Trenutno jih je 25 odstotkov manj, kot jih je bilo še leta 2022,” je ponazoril. Posledično morajo obstoječi zaposleni opraviti toliko več nadur. “Samo lani so podpisali dodatna soglasja za izvajanje nadurnega dela nad 170 nadur,” je dejal.
Zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov odpade tudi veliko prevozov obsojencev na sodne obravnave. “Nikoli ni bilo rožnato, ampak letos je res alarm in ta trenutek še ne vemo, kako bomo letos opravili vse nujne naloge,” je opozoril.
Na opozorilni protest se je v sredo odzvala tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki protest zaposlenih v zaporskem sistemu obžaluje, a razume njihovo nejevoljo. Ministrica je ob tem napovedala analizo plač in sistemske rešitve.
Pravosodni policisti kljub prehodu na nov sistem plač v javnem sektorju, po katerem bodo do leta 2028 deležni povišanja za štiri plačne razrede, in dodatku za delo s tujci, ki ga bodo prejeli pravosodni policisti, ki v zaporih delajo neposredno s tujci, niso zadovoljni.
Srž njihove slabe volje predstavlja, da ne bodo več prejemali dodatka za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, ki ga je zadnja tri leta zagotavljal posebni vladni program. Ob tem pa dodatka za delo s tujci ne bodo dobili pravosodni policisti, ki so zaposleni v prevzgojnem domu v Radečah in tisti na odprtih oddelkih zaporov, kjer praviloma ni tujcev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje