Menu Item
Za nami je težko leto in pol epidemije, ki nas je postavila pred številne preizkušnje, organizatorji dogodkov pa opozarjajo, da so bili pahnjeni v eksperimentalno luknjo, iz katere morda ne bodo več izplavali. Vlado in pristojne odločevalce zato pozivajo, naj prisluhnejo njihovim težavam in jim, da bi se izognili popolnemu propadu, na pomoč priskočijo tudi s finančno podporo.
Predstavniki največjih organizatorjev prireditev v državi so spregovorili o težavah, ki jih imajo z uveljavljanjem vladnih odlokov o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev končnim uporabnikom. “Vseskozi imamo opravka s protislovnimi, nekonsistentnimi ukrepi, Slovenija pa je kot država svetovni unikum, saj nihče pravil ne spreminja tako hitro,” je uvodoma poudaril direktor Centra urbane kulture (CUK) Kino Šiška Simon Kardum ter dodal, da že težko pričakovano poletje ni prineslo želenih rezultatov, sedaj pa je pred njimi še težje obdobje.
Organizatorji dogodkov tako od vlade in pristojnih organov terjajo takojšnjo pomoč, saj so ob doslednem upoštevanju vladnih odlokov postavljeni v nemogoč položaj. “Delati v tem sektorju je trenutno nevzdržno. Načrtovanje dogodkov je nemogoče,” je razlagala Ana Kajzer iz SiTi Teatra BTC in dodala, da je ob hitrem spreminjanju vladnih odlokov že načrtovanje za dva meseca vnaprej izjemno optimistično. “S tem ko delamo, si dejansko naredimo večji minus, kot če ne bi delali, saj imamo stroškov več kot profita,” je še dodala Kajzer.
“Vsi smo se morali izuriti tudi v branju uradnih listov. Postavili so nas v vlogo odgovornih oseb, saj država noče prevzeti odgovornosti. Zmeda v komunikacijskem smislu je popolna, tolmačenje odlokov, ki se bodo že prihodnji teden verjetno spremenili, pa povzroča številne težave. Večino delovnega časa tako ugotavljamo, kaj so ustrezni protokoli, s katerimi bi zadostili predpisom.”
Simon Kardum, direktor CUK Kino Šiška
Izvajanje pogoja PCT ni finančno vzdržno
Predsednik Gospodarskega interesnega združenja koncertnih organizatorjev Slovenije (GIZ KOS) Mitja Prezelj je opozoril, da so organizatorji dogodkov ob dejstvu, da že leto in pol prireditev skorajda niso smeli izvajati, že na robu propada. Velik del je ta rob že prečkalo. Pojasnil je, da izvajanje pogoja PCT ni finančno vzdržno, saj odlok zaradi strogih določb organizatorjem onemogoča, da bi prireditve lahko izpeljali finančno pozitivno ter v skladu z zakonodajo.
Prelaganje odgovornosti države na organizatorje prireditev je Prezelj ponazoril na primeru Križank, kjer na prireditveno prizorišče vodi samo en vhod. Če bi želeli poleg vstopnic pri vsakem obiskovalcu preverjati še izpolnjevanje pogoja PCT, bi za tri tisoč obiskovalcev, kolikor jih Križanke lahko sprejmejo, namreč potrebovali 21 ur. “Pod takimi pogoji koncertov pri nas ne bo,” je jasen predsednik GIZ KOS.
Peter Keček, ki stoji za Restart tourom, največjim povezanim koncertnim dogajanjem v Sloveniji, pa je perečo problematiko, s katero se organizatorji dogodkov spopadajo v zadnjem letu in pol, ponazoril s pomočjo grafa, ki jasno opiše dogajanje v zadnjih dveh mesecih. Vsakič, ko je vlada brez predhodnih usklajevanj sprejela nove zaostritve, je prodaja vstopnic strmo upadla. “Ko je vlada napovedala, da testiranje pri obisku dogodkov ne bo več štelo, so ljudje nehali kupovati vstopnice. Ko je napovedala, da bodo kot pogoj tudi obvezne maske, so vstopnice že začeli vračati,” je pojasnil Keček in dodal, da bodo novi ukrepi le še poglobili luknjo, v katero so bili pahnjeni.
Opozoril je, da za prireditvijo stoji širok spekter sodelujočih, ki zagotovijo, da se dogodek lahko nemoteno izvede: od organizatorjev, nastopajočih pa do tehnikov, lučkarjev in gostincev. Zaradi nezmožnosti opravljanja svojega dela so tako posamezniki začeli odhajati iz tega sektorja ter iskati alternativne zaposlitve, kader, ki se je z organizacijo dogodkov preživljal, pa je zdesetkan.
Absurd poroštvene sheme
Organizatorji dogodkov so na vlado in pristojne organe naslovili jasen apel, naj se preverjanje pogoja PCT organizatorjev ter zahteva po obveznem nošenju mask priznata kot omejevalni okoliščini. Tako bi jim namreč omogočili, da bi lahko pridobili državno pomoč in sredstva iz poleti sprejete poroštvene sheme. Iz sredstev Evropske unije imajo namreč zagotovljeno denarno pomoč, ki pa je ne morejo črpati, saj maska in preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT nista določena kot omejevalni okoliščini. Prezelj je tako dejal, da je poroštvena shema, v okviru katere so zagotovljeni trije milijoni evrov, le “mrtvo telo”, saj si organizatorji s temi sredstvi ne morejo pomagati.
Poleg dostopa do sredstev EU pa organizatorji pozivajo pristojne, naj jim zagotovijo tudi zadostna zagonska sredstva, ki bi predstavljala vsaj deset odstotkov prihodkov, ki so jih beležili pred nastopom epidemije, torej leta 2019. Ker zaradi ukrepov ne morejo normalno delovati, naj se tako prireditvenemu sektorju dodeli državna pomoč. Pristojne pozivajo tudi, naj stroške testiranja krije vlada – “če je cepljenje brezplačno, mora biti brezplačno tudi testiranje, saj bi drugače to pomenilo diskriminacijo zdravih oseb, ki se nočejo, ne morejo ali ne smejo cepiti”.
Selman Čorović iz Layerjeve hiše, stičišča različnih kultur in dejavnosti v Kranju, pa je opozoril še na problematiko prijavljanja na vladne razpise. “Vsaka dejavnost ima svojo specifiko, kar od nas zahteva, da se delovni procesi načrtujejo vnaprej, so zapleteni in dolgotrajni. Težko je načrtovati za dlje kot en ali dva meseca vnaprej, velik izziv pa predstavljajo tudi večletni razpisi,” je pojasnil Čorović in dodal, da je že teoretična zasnova dogodkov ob aktualnem dogajanju velik izziv, kaj šele sama izvedba.
“Delovni procesi terjajo stalno prilagajanje, veliko več je koordinacije, komunikacije, smo v položaju, ki nam črpa energijo. Veliko več energije vlagamo v načrtovanje produkcije in v to, da se zadeve uresničijo na tak način, da se zadosti ukrepom,” je še razlagal direktor Layerjeve hiše in dodal, da jih dogodek, izveden po vseh teh pravilih, pogosto napolni z mešanimi občutki. “Ni pomembno, kako sam dogodek izpade, le da ga izvedemo skladno z vsemi pravili.”
Organizatorje lahko naštejemo na prste ene roke
V letu 2019 je bilo med septembrom in decembrom organiziranih 745 prireditev, letos jih je do konca decembra predvidenih še 50, dogodki pa se zaradi novosprejetih ukrepov odpovedujejo dnevno. Leta 2019 so decembra, ki velja za prireditveno najbolj ploden mesec, v Eventimu izvedli 400 glasbenih dogodkov, letos je za veseli december napovedan samo en koncert, je pojasnila Nicole Rademacher, izvršna direktorica Eventima, kjer se na dnevni ravni spopadajo z na tisoče zahtevami po vračilu vstopnic, ne le za odpovedane in prestavljene dogodke, temveč zaradi negotove prihodnosti tudi za dogodke, ki so še vedno načrtovani.
“Nihče nam ne vrne stroškov obdelave, stroškov dodatne delovne sile, ki vse te zahtevke obdeluje, stroškov bančnih kartic,” je pojasnila Rademacher in dodala, da je Eventim, ki je prisoten v 23 državah, v Nemčiji že dobil državno pomoč. “Predprodaja vstopnic se je zmanjšala, odvisno od narave prireditve, od trideset do osemdeset odstotkov,” je še poudarila izvršna direktorica podjetja, ki predstavlja vez med kupci vstopnic in organizatorji prireditev, in dodala, da je bil včerajšnji promet s prodajo vstopnic ničeln.
Če so na Eventimu na začetku epidemije govorili v imenu 600 organizatorjev, se je sedaj ta številka razpolovila. “Trenutno aktivnih je maksimalno petdeset organizatorjev, če odštejem organizatorje, ki jih sofinancirata država in lokalna skupnost, ter društva, lahko naštejemo organizatorje na prste ene roke,” je še poudarila Rademacher in opozorila, da v prihajajoči jeseni, ko napovedanih dogodkov praktično ni, zaradi preživetja industrije nujno potrebujejo sogovornike na vladi ter hitre in pametne rešitve.
Na novinarski konferenci je bil, sicer kot del občinstva, prisoten tudi Andrej Sevšek, ki stoji za tolminskim festivalom punk rocka. Osvetlil je tudi problematiko majhnosti slovenskega trga. “Imamo zelo malo kakovostnih izvajalcev, ki lahko napolnijo prizorišča, in ti so že preteklo poletje zapolnili odre, zato v prihajajoči jeseni ponovitve ne moremo pričakovati,” je poudaril Sevšek in opozoril, da tuji agenti Slovenijo že spuščajo z radarja, tako zaradi pomanjkanja sredstev kot tudi zato, ker je Slovenija na samem repu med evropskimi državami glede precepljenosti. Tako si tudi v prihodnje težko obetamo večje koncerte, do poletja pa lahko stavimo le na potencial in kondicijo lokalnih ustvarjalcev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!