V Sloveniji se že tretjič letos spoprijemamo z večjim pomanjkanjem antibiotikov, ki ga opažajo tako družinski zdravniki kot pacienti. Največje težave so trenutno s sirupom Ospen, ki ga v Lekarni Ljubljana ne morejo naročiti že od konca maja, zaloge pa so v večini enot že pošle. Motnja v preskrbi naj bi trajala do 4. julija. Pomanjkanje antibiotikov, predvsem za otroke, se po EU pojavlja vse od pozne jeseni lansko leto.
Na družbenem omrežju Twitter je zakrožilo opozorilo, da je v Lekarnah Ljubljana zelo težko dobiti suspenzijo Ospen za otroke. “Dobrih 10 škatel je razpršenih med Grosuplje, Dobrepolje in Cerkno,” je ob tem zapisala uporabnica. Ospen se sicer uporablja za zdravljenje streptokoknih okužb.
Tudi bralka N1 nas je opozorila, da se je komaj dokopala tudi do antibiotika Valdiocef, ki uniči bakterije in se lahko uporablja za zdravljenje okužb žrela, nezapletenih okužb sečnega mehurja in ledvic, pa tudi nezapletenih okužb kože in podkožnega tkiva. Zdravilo naj bi bilo po podatkih Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) ponovno dostopno konec julija.
JAZMP je potrdila, da je zaradi zamika proizvodnje nastopila kratkotrajna motnja v preskrbi z zdravilom Ospen 750 000 i.e./5 ml peroralna suspenzija, po zagotovilih proizvajalca pa naj bi trajala vse do 4. julija. Ospen lahko v tem času zdravniki nadomestijo z drugimi sirupi, na primer z učinkovino amoksicilin ali cefaklor, pa tudi z učinkovino azitromicin, ki je po težavah s preskrbo ponovno na voljo na slovenskem trgu.
Kot je povedala predsednica zbornice Darja Potočnik Benčič, se težava pojavlja ne le pri nas, temveč v vseh evropskih državah. S problemom se tako ukvarjata tudi Evropska komisija in Evropska agencija za zdravila (Ema). Tudi na JAZMP so pritrdili, da se motnje v preskrbi z antibiotiki, predvsem tistih, namenjenih otrokom, pojavljajo vse od pozne jeseni lani. Skupaj z Emo in proizvajalci se tako intenzivno trudijo, da bi se stanje normaliziralo do jeseni, ko lahko ponovno pričakujemo sezonski porast okužb.
Razlogov za pomanjkanje je več – pojavljajo se težave v proizvodnji, na primer pomanjkanje substanc ali materialov za izdelavo ovojnine. Včasih se zgodi tudi izpad proizvodnje. Težave so prav tako logistične narave, saj je večina proizvodnje zdravilnih učinkovin in zdravil zunaj držav Evropske unije, je še pojasnila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
V Lekarni Ljubljana so pojasnili, da suspenzije Ospen za otroke pri veletrgovcih z zdravili ni mogoče naročiti že vse od konca maja, posledično pa so v večini enot zaloge tega zdravila že pošle. “Namesto suspenzije lahko zdravnik predpiše drugo farmacevtsko obliko (tablete) pri starejših otrocih ali pripravo enoodmernih praškov (magistralni pripravek) pri mlajših otrocih, ki se po navodilu na receptu izdelajo v lekarni. Alternativa je tudi izbira drugega antibiotika, ki je primeren glede na indikacijo oziroma tip okužbe,” pojasnjujejo.
Potrdili so, da v njihovih lekarnah primanjkuje tudi zdravila Valdiocef, tako sirupa kot tablet. “V enotah Lekarne Ljubljana je še nekaj zaloge, vendar se ta hitro manjša. Ponovni prihod na trg je za sirup napovedan v prvi polovici julija, za tablete pa konec julija,” so dodali. Pomanjkanje na trgu je še pri zdravilih Ospamox (sirup 500 mg/5 ml in disp. tablete 500 mg) in Zinnat (suspenzija).
Kot so dejali, poskušajo težave reševati s prenosi zdravil med enotami in ustreznim informiranjem pacienta. Poudarjajo tudi pomen dobre komunikacije z zdravniki, ko je treba iskati alternativno terapijo.
Bi bilo treba spremeniti način zamenjave antibiotikov?
V praksi seveda pomanjkanje antibiotika lahko predstavlja precej neprijetnosti za pacienta. Kot je za N1 povedal družinski zdravnik iz ZD Kamnik Rok Ravnikar, sprotnih podatkov, katerega zdravila ni na voljo, nimajo, zato se pacienti iz lekarn vračajo praznih rok. “To so nerodne situacije, dvojne poti za pacienta in dvojno delo za nas,” je ob tem dejal.
Letos se že tretjič spoprijemamo s takšnim pomanjkanjem antibiotikov, da zdravniki to opazijo pri svojem tekočem delu. Zaradi pomanjkanja sirupa Ospen so od zdravniške zbornice v ZD Kamnik že prejeli smernice, kaj pacientu predpisati kot alternativo.
“Želeli bi si – čeprav ne vem, ali je to praktično izvedljivo – da bi lahko antibiotik, če ga ni na voljo, po posvetu z zdravnikom zamenjali že v lekarni. Najslabše je, da gre pacient iz lekarne brez zdravila in ponovno išče pomoč pri zdravniku,” je dejal Ravnikar in dodal, da je lahko to nerodna stvar predvsem ob koncih tedna. “Antibiotik je precej nujno zdravilo in ni časa, da bolnik tri dni tava okoli, da bi ga dobil.”
Sicer se kdaj zgodi, da se zdravnik zmoti pri predpisovanju odmerka, pa to potem hitro uredijo z enim telefonskim pogovorom med farmacevtom in zdravnikom. Po oceni Roka Ravnikarja bi bil torej v primerih pomanjkanja dobrodošel korak naprej – ne le prilagoditev odmerka, temveč tudi možnost alternative v lekarni brez ponovnega obiska zdravnika.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje