Menu Item
Potem ko sta se na svoji selitveni poti na Cerkniškem jezeru ustavila flaminga, so te dni opazili zelo veliko jato žerjavov. O tem, zakaj se v Notranjskem regijskem parku ustavlja toliko različnih vrst ptic, smo se pogovarjali s Tomažem Jančarjem, ornitologom in strokovnim vodjo Notranjskega regijskega parka. Objavljamo tudi čudovite fotografije Zorana Vidriha.
Fotograf Zoran Vidrih je na Facebooku objavil, da je Cerkniško jezero prejšnjo nedeljo obiskala velika jata žerjavov. “Žerjave so prešteli in jih našteli kar 1.240. Menim, da je to največja dokumentirana jata na Cerkniškem jezeru,” je zapisal in dodal, da je opazovanje z obiskom popestrila še majhna čreda košut.
Selijo se v Sredozemlje
Tomaž Jančar, ornitolog in strokovni vodja Notranjskega regijskega parka, je za N1 pojasnil, da gre za zares veliko jato. “Morate vedeti, da so te ptice podobno velike kot štorklje,” je poudaril. Vsako leto se čez Slovenijo seli več deset tisoč žerjavov. “Žerjavi so severnjaška vrsta, ki se prek Madžarske čez Slovenijo do Italije jeseni seli na Mediteran. To je njihova selitvena pot, ki jo opravijo tudi spomladi v drugi smeri,” je dejal.
Ker so ptice rastlinojede in se pozimi ob snegu nimajo kje prehranjevati, se selijo v kraje, kjer snega ni. In tokrat so se ustavile tudi na Notranjskem. “Če je lepo vreme, naše kraje večinoma preletijo in se niti ne ustavijo. Ob slabem vremenu pa pristanejo in počakajo, da mine vremenska fronta,” je dejal Jančar.
Cerkniško jezero ponuja pogoje za gnezditev žerjavov
Pred dnevi sta se na Cerkniškem jezeru ustavila tudi velika plamenca oziroma flaminga, kar je zelo redek pojav. Zato se ob tem postavlja vprašanje, zakaj je Cerkniško jezero tako privlačno za različne vrste ptic. “Ni naključje,” nam je povedal Jančar. “Življenjski prostori okoli Cerkniškega jezera so dobro ohranjeni,” je pojasnil.
Če je včasih zaradi svojega močvirskega habitata za bogat vir hranil za ptice veljalo Ljubljansko barje, danes ni več tako. “Včasih je bilo ljubljansko močvirje izjemno pomembna lokacija za živali. Z leti izsuševanja in spreminjanja vlažnih travnikov v koruzne njive je ta narava postala neprimerna. Ključen problem je torej intenzivno kmetijstvo, medtem ko tega na Cerkniškem jezeru ni,” je opozoril.
Jančar je dodal, da je prednost Cerkniškega jezera v njegovi naravni danosti. “Pri nas se večkrat na leto ustvari jezero, ki je lahko veliko tudi do 26 kvadratnih kilometrov. Ker na tem območju res nimaš česa početi, so se življenjski prostori ohranili in omogočajo pticam, ki tukaj gnezdijo ali se selijo, izjemne pogoje za postanek. Tu narava še vedno funkcionira, kar je v današnjem svetu vse redkeje,” meni.
Čeprav žerjavi ne gnezdijo v Sloveniji, pa Cerkniško jezero ponuja pogoje za to. “V zadnjem desetletju smo opazili nekaj osebkov, ki so gnezdilno sezono preživeli pri nas. Tako da pričakujemo, da bo žerjav prej ali slej gnezdil tudi na našem jezeru,” je komentiral Jančar. V korist temu, tako ornitolog, je tudi dejstvo, da je v Evropi čedalje več žerjavov, saj jih ne pobijajo, lovijo, ali streljajo. Ob večjem številu ptic pa širijo tudi območje gnezditve. “Pričakujemo, da bo v uglednem času tudi poskus gnezditve na Cerkniškem jezeru,” je še ocenil Jančar.
Če žerjavov ne prepoznamo po videzu, pa jih vsekakor lahko po melodičnem petju, saj se med letenjem neprestano oglašajo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!