Menu ItemSocialni partnerji so se po skoraj letu dni sestali na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in uradno podpisali deklaracijo o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga. Lotili so se tudi ukrepov v zdravstvu, predlogov davčnih sprememb, delovnih evidenc, pa so tudi pravilnika o premeščanju bremen. Vlada, sindikati in delodajalci so po sestanku dejali, da so pogovori potekali v konstruktivnem duhu, a je bilo na novinarski konferenci mogoče čutiti nekaj iskrenja med sindikalno in delodajalsko stranjo.
Delo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) je julija lani zastalo zaradi blokade delodajalcev. Ti so skupno mizo zapustili z argumentom, da vlada krši pravila tega tripartitnega organa. Posebej so jih zmotili proces priprave oz. sprejemanja zakonodaje s področja delovnih razmerij in dolgotrajne oskrbe, prepozno posredovanje gradiv, prekratki roki za posredovanje pripomb ter neupoštevanje njihovih predlogov.
Predstavniki delodajalcev so sicer večkrat ponovili, da so se pripravljeni vrniti za mizo, če se vlada zaveže, da se kršitve ne bodo več dogajale, ter pristane na popravke “nekaterih napačnih odločitev oziroma zakonov, sprejetih mimo ESS”, a je do prave otoplitve odnosov prišlo šele ob aprilski obeležitvi 30-letnice ESS.
Po zaključku današnjega sestanka je minister za delo in predsedujoči ESS Luka Mesec dejal, da pozdravlja podpis posebne deklaracije o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga, s katero so se vse tri skupine zavezale k doslednemu spoštovanju pravil o delovanju ESS.
Teme, ki so jih obravnavali na seji, so bile po Meščevih besedah težke, saj so se dotaknili zdravstvene reforme, sprememb na področju davkov, evidence dela in pravilnika o premeščanju bremen. Na seji so ustanovili tudi dva strokovna odbora, ki bosta spremljala dogajanje na področju zdravstva in na področju davkov oziroma financ.
“Pri točkah o zdravstvu in področju davkov smo opravili zelo konstruktivno razpravo. Na področju evidenc dela smo opravili razpravo, na mizi smo imeli dva predloga, prvi je bil z naše strani, drugi pa s strani delodajalskih organizacij. Ugotovili smo, da se v določenih točkah strinjamo, v določenih se ne, strinjamo se o tem, da se je treba pogovoriti o smiselnosti beleženja odmora za malico, ne strinjamo pa se v tem, da bi lahko evidentiranje delovnega časa veljalo samo za kršitelje,” je dejal Mesec.
Dodal je, da so prav s tem namenom ustanovili delovno skupino, ki se bo na podlagi strokovnih gradiv, ki jih bodo pripravile vse tri skupine, pogovorila o tem, kakšne spremembe zakona o evidencah delovnega časa bi bile smiselne, in bi ustrezale vsem.
“Ne dvomim, da ima socialni dialog, ki je letos praznoval 30. obletnico obstoja, v Sloveniji še lepo in dolgo prihodnost,” je dejal Mesec, ki meni, da vsekakor nobena od strani ne more biti popolnoma zadovoljna, saj se mora vsaka čemu odreči, da pridejo na koncu do kompromisa.
Po sestanku je bil zadovoljen tudi predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek, dejal je namreč, da sta tako sindikalna kot delodajalska stran v času, ko ESS ni deloval, čutili deficit, saj ni bilo mogoče na enak način obravnavati zakonskih predlogov, prispevati mnenja in stališča ter usklajevati končnih rešitev.
“Upam, da smo danes tlakovali pot za to, da bomo lahko morda celo bolje kot doslej sodelovali,” je dejal Počivavšek in dodal, da je bila razprava na seji vsebinsko precej bogata, soočenih pa je bilo kar nekaj argumentov in različnih stališč. Po njegovem mnenju je bila debata najbolj konstruktivna pri spremembah na področju zdravstva in davčne zakonodaje, saj gre za tiste zakone, ki so šele v pripravi.
Izmenjava stališč je bila veliko bolj zahtevna pri zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti in pa pri pravilniku o ročnem premeščanju bremen, saj so govorili o ureditvi, ki so jo socialni partnerji v preteklosti že uskladili in je že v veljavi.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je po koncu sestanka ocenil, da so socialni partnerji kljub dolgi debati prestali ta test po enem letu zastanka socialnega dialoga v državi. Izpostavil je, da so kljub današnjim zagotovilom in zavezam s podpisane deklaracije med samo debato “malce zašli z začrtane poti”, a da to ni nič takega, česar jim v prihodnosti ne bi uspelo popraviti.
“Ustvarja se neki občutek, da delodajalci v Sloveniji nismo vredni nekega zaupanja in da je zato treba spreti pravila in zakone, ki nas pri našem delu omejujejo. Mi sicer opozarjamo na nekatere delodajalce, ki kršijo pravila in zakonodajo, da jih je treba kaznovati, večji del delodajalcev pa je takšnih, ki jih ni treba dodatno omejevati,” je dejal Cvar in dodal, da je prav, da so se danes na mizi znašli zakoni in pravilniki, ki so bili v preteklosti že sprejeti, saj je treba najti boljše rešitve.
Poudaril je, da če bodo socialni partnerji nadaljevali po začrtani poti, je prepričan, da bodo sposobni najti odgovore glede vseh odprtih vprašanj.
Obuditev socialnega dialoga je pozdravil tudi premier Robert Golob. “Delovanje ESS omogoča lažje usklajevanje interesov deležnikov skozi konstruktiven dialog ter krepi socialno pravičnost,” so ga povzeli v njegovem kabinetu.
Konstruktivno o zdravstvu in davkih, zahtevnejše pri evidencah in premeščanju bremen.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je nekoliko bolj podrobno predstavila spremembe na področju zdravstva, med njimi izhodišča za pripravo novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvidevajo razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, med drugim, da bi zdravstveni delavci iz javnih zavodov lahko ob nekaterih pogojih dodatno delali le v drugih javnih zdravstvenih zavodih in ne več tudi pri zasebnikih in koncesionarjih, govorili so tudi o izhodiščih zakona o kakovosti v zdravstvu in zakona o pozabi.
Prevolnik Rupel je dejala, da je ministrstvo pri pripravi zakona o zdravstveni dejavnosti v fazi izhodišč in pripravljanja členov zakona, kar so tudi predstavili socialnim partnerjem. Po njenih besedah so se strinjali, da so usmeritve dobre, podrobneje pa bo vse tri zakonske predloge obravnavala še posebna delovna skupina za zdravstvo.
Na mizi so bili tudi predlogi sprememb davčne zakonodaje, saj je v procesu javne obravnave trenutno šest zakonov in ena uredba, med njimi je tudi ugodnejša davčna obravnava za nov strokovni kader, ki bi prišel iz tujine. Cilj je, da omenjene spremembe v veljavo stopijo 1. januarja 2025, med samo debato pa je bilo izmenjanih veliko komentarjev in pripomb, s katerimi se bo ukvarjala tudi posebna delovna skupina, ki bo še bolj poglobljeno obravnavala spremembe na področju davkov.
Delodajalci ob tem vztrajajo, da je trenutno evidentiranje delovnega časa neživljenjsko, zato se med drugim obeta črtanje evidentiranja obsega izrabe odmora med delovnim časom. Že pred začetkom seje pa so delodajalske organizacije izrazile pričakovanje, da jim bo vlada prisluhnila in uresničila obljubo, da bodo zadnje spremembe zakonodaje, ki se nanašajo na vodenje evidenc delovnega časa, v prihodnje veljale samo za kršitelje zakonodaje na tem področju.
A po koncu sestanka je bilo jasno, da soglasja glede predloga delodajalcev socialni partnerji niso dosegli. Kot je dejal minister za delo Mesec, se vseh poklicev ne da meriti z enakimi vatli, saj obstajajo nekateri poklici, kjer so delavcem resno in redno kršene pravice do počitka in osemurnega delovnika. Ob tem pa da obstajajo tudi poklici, kjer si zaposleni po lastni volji odrejajo delovni čas. Zanje pa bodo morali, tako Mesec, poiskati primerne izjeme in rešitve.
Kaj piše v gradivu, ki ga je glede predvidenih sprememb zakona o evidentiranju delovnega časa pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, si lahko preberete v prispevku Pripombe, da je zakon “nesmiseln”, a bistvenih sprememb štempljanja očitno ne bo.
So pa socialni partnerji dosegli grobo strinjanje glede predloga ministrstva za delo, da po novem več ne bi bilo treba evidentirati odmora za malico, spremenila bi se določila glede hrambe evidence, spremenila bi se tudi definicija delavca. Kaj točno to pomeni, Mesec ni pojasnil.
Socialni partnerji pa so pretresali tudi pravilnik o premeščanju bremena, ki je že v veljavi eno leto.
Pester zaključek novinarske konference
Sindikati so na pogajanjih podprli temeljne cilje in namen zakona o zdravstveni dejavnosti, poudarili pa so, da je treba začrtati jasne ločnice med javnim in zasebnim zdravstvom. Glede davčne zakonodaje so bili predstavniki sindikatov jasni: ko se govori o prispevkih, se ne govori o davčni obremenitvi delodajalcev in gospodarstva, temveč o viru financiranja, iz katerega se omogoča izpolnjevanje socialnih pravic.
Zavrnili so kakršnekoli spremembe oziroma obremenitve prispevka, ki bi imele za posledico krčenja socialnih pravic, pozdravili pa so spremembe na področju normirancev. Te naj bi med drugim prinašale varovalke, da posameznikom, ki na leto zaslužijo 50.000 evrov ali 60.000 evrov, ne bi bilo več mogoče izkoriščati sistema ter bi bili primorani plačevati prispevke in davke, kot morajo to početi redno zaposleni.
Glede evidenc dela pa so izpostavili, da zakon, ki je v veljavi, ne predstavlja administrativnega bremena, ampak gre za sredstvo možnosti uveljavljanja temeljne človekove pravice do odmora in počitka.
Je pa izmenjavo mnenj začinil direktor Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš, ki je dejal: “Upam, da se bo naša reprezentanca v ponedeljek pravočasno štempljala, ko pride na igrišče, in se odštempljala, ko ga bo zapustila. Upam tudi, da bo imela svoj odmor in upam, da je NZS pripravila tudi pravilnik o premeščanju bremen.” Njegova izjava je med prisotnimi v dvorani, predvsem na strani sindikatov, požela kar nekaj začudenih pogledov in zmajevanja z glavo. Trobišu je ob koncu odgovoril kar minister Mesec, ki je dejal, da “nogometna tekma traja točno 90 minut in odmor je predviden”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje