Kučan: Umik oznake zaupno je preusmerjanje pozornosti

Predsednik Borut Pahor je v izjavi za medije ob obisku muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani dejal, da ne gre za "nek nedokument", temveč za dokument z naslovom, datumom in podpisnikom.
Spomnil je, da je dokument nastal na njegovo pobudo, odločitev o tem pa je sprejela vlada novembra 2010. Kot je pojasnil, je bivšega predsednika Milana Kučana za pripravo poročila zaprosil, ker se je v EU pripravljala razprava o BiH in od Slovenije se pričakovalo, da "ima posebno vedenje in znanje spričo izkušenj o tem".

Pahor je dejal, da se mu je takrat zdelo, da je Kučan najbolj primeren človek za pripravo takšnega poročila. Kot je ocenil, je dokument zelo dober in profesionalno narejen, vendar namenjen zaprti javnosti in tako bi moralo po njegovem mnenju tudi ostati.

Kučan: Umik oznake je preusmerjanje pozornosti

"Sklep vlade, s katerim je z dokumenta umaknila oznako zaupnosti, razumem kot preusmerjanje pozornosti z očitkov predsedniku vlade, da je razširjal nek non-paper o spreminjanju meja v Jugovzhodni Evropi," je dejal nekdanji predsednik Slovenije Kučan.

"Dokument je že bil objavljen v knjigi Boža Repeta, se pravi ni nobena tajnost," je za STA še poudaril bivši slovenski predsednik. Prepis dokumenta z datumom 2. februar 2011 je objavljen v Kučanovi biografiji Prvi predsednik, ki jo je napisal Repe in je izšla leta 2015, in sicer na straneh od 560 do 574.

Kot je danes za STA še pojasnil Kučan, je to poročilo tedaj pripravil za zdajšnjega predsednika države Pahorja, ki naj bi o problemu BiH govoril na zasedanju Evropskega sveta. "Pripravljeno je bilo z mojimi pogledi na probleme, s katerimi živi BiH. Staro je deset let. V njem govorim predvsem o tem, da bi se morala EU v veliko večji meri zavzeti za BiH, ki je, kot sem jaz napisal, nefunkcionalna država, jo najprej usposobiti, da bi potem lahko bila sposobna za pogajanja o izpolnjevanju pogojev za vstop v EU," je povedal Kučan.

Menil je tudi, da njegovega poročila nikakor ni mogoče primerjati s spornim non-paperjem, ki naj bi govoril o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu in se ga je prijel naziv slovenski, ker naj bi ga glede na poročanja določenih medijev pomagal širiti slovenski premier Janez Janša. Ta sicer to zanika.

"V tem mojem dokumentu ni niti besede o spreminjanju meja," je poudaril. "Kolikor sem jaz razumel, sporni non-paper govori o spreminjanju meja. Moje poročilo o tem ne govori," je pojasnil. "In ne mislim, da gre za poskus poistovetiti moje poročilo s tem non-paperjem. To preprosto ne gre in tega se tudi ne da narediti. Gre pa za preusmeritev pozornosti, v to sem trdno prepričan. In s tem razprava o obstoju tega non-paperja ne more biti končana," je dejal Kučan.

"Kdo ga je širil, kdo ga je napisal, seveda ne vem. Sem pa tudi sarajevski televiziji v intervjuju na vprašanje, kaj menim glede tega, da je predsednik naše vlade poslal ta non-paper, odgovoril, da 'predsednik moje vlade to zanika in če predsednik vlade neke države to reče, je verjetno treba to verjeti'," je dejal Kučan.

Izrazil je sicer razočaranje, da je škandal z non-paperjem škodoval ugledu Slovenije. "Vsekakor ta zaplet ugledu Slovenije ne koristi. In tudi ne vem, zakaj je treba manipulirati s takšnimi stvarmi, ki zadevajo ugled države in ki pravzaprav s samo vlogo države nimajo nobene zveze," je še dodal prvi demokratično izvoljeni predsednik Slovenije.

Zakaj umik oznake?

Vlada je na četrtkovi seji umaknila oznako zaupno z dokumenta o možnih nadaljnjih poteh za uspeh procesa ustavne reforme Bosne in Hercegovine iz leta 2011. Dokument je na podlagi sklepa takratne vlade v vlogi posebnega poročevalca za BiH pripravil bivši predsednik Kučan.

Kot je po seji vlade sporočil vladni urad za komuniciranje, je bilo v zadnjih mesecih v domačih in tujih mediji zaslediti vrsto informacij o t. i. non-paperju, ki ga pripisuje Sloveniji, sedanja vlada pa s takšnim dokumentom ni seznanjena, saj ga v aktualnem mandatu ni obravnavala, pripravljala ali o njem razpravljala, niti tega ni storilo katerokoli ministrstvo ali vladni organ.

Je pa vlada potrdila, da obstaja dokument s številko Z-103-34/2010 z datumom 26. januar 2011 o možnih nadaljnjih poteh za uspeh procesa ustavne reforme Bosne in Hercegovine. Glede na to, da je vsebina dokumenta v pretežni meri že več več tednov javno znana, ni več pogojev, ki so potrebni za nadaljnji zaupni status tega dokumenta, so še sporočili po seji vlade.