Na vprašanje, kako komentira željo kandidata za ministra za kohezijo Aleksandra Jevška, ki je dejal, da bi si želel, da se sedež ministrstva preseli v Maribor, je najverjetnejši predsednik vlade Robert Golob odvrnil, da si seveda vsi, ki ne prebivajo v prestolnici, želijo, da bi bilo čim več decentralizacije v državi, a sam verjame, da to ne more biti stvar enega ministra, ki si začasno preseli pisarno. "To ni nobena decentralizacija, temveč kvečjemu prilagajanje eni osebi," je poudaril Golob. Dodal je, da bo imel sicer marsikdo v ministrski ekipi dosti posluha za decentralizacijo. "Ali nam bo v tem času uspela regionalizacija Slovenije, pa ne znam napovedati," je še poudaril Golob in dodal, da je slednje povezano tudi z ustavno večino.  

Na vprašanje, na kakšen način želi zagotoviti ustavno večino, je najverjetnejši prihodnji predsednik vlade Robert Golob dejal, da si ustavno večino želi tam, kjer je govora o izjemno pomembnih temah, denimo pri spremembi volilnega sistema. "Tudi pokojninska reforma, ki sicer ne zahteva ustavne večine, je nekaj, kar se tiče čim širšega konsenza," je odvrnil Golob. Dodal je, da zato verjame, da le v primeru izgradnje zelo široke programske, in ne vladne koalicije, lahko v bodoče naslovijo ta najbolj temeljna vprašanja.  

Tudi predsednik republike Borut Pahor je dodal, da sam meni, da smo tik pred tem, da pride do volilnega sistema ter do drugih sprememb v ustavi, ki bodo potrebovale dvotretjinsko večino. "V tem smislu se strinjam s kandidatom za predsednika vlade, da je potrebno gojiti sodelovanje, ki bo omogočilo tudi ustavno večino," je poudaril Pahor. Dodal je, da je skrajšan potek imenovanja vlade ena izmed sprememb, ki so se v 30. letih delovanja države izkazale za potrebne. 

"Tako kot smo obljubili takoj po volitvah, smo v zelo kratkih rokih uspeli začrtati in osnovati trdno vladno koalicijo, ki se je danes izkazala tudi s podpisi za mandatarja," je uvodoma v svojem nagovoru prisotnim pojasnil Robert Golob in dodal, da so tako želeli postopke oblikovanja nove vlade skrajšati na minimum. Dodal je, da si je marsikdo to naglico razlagal kot popuščanje ostalim koalicijskim partnerjem, a da temu ni tako. "Kdaj, če ne takrat, ko si zmagovalec, je čas, da si velikodušen in radodaren," je poudaril Golob in dodal, da bo čas za vse ostalo nastopil kasneje. Predsedniku republike Borutu Pahorju se je zahvalil za njegovo razumevanje, da je bil glavni imperativ, ki jih je vodil ob formiranju vlade, ravno v tem, da se vlada prevzame še pred poletjem. "Največji razlog za naglico je, da želimo poletje izkoristiti za delo. Imamo dve zelo pomembni temi, za kateri se ne bomo imeli možnosti pripravljati jeseni," je poudaril Golob in kot prvo navedel energetsko draginjo, kot drugo pa priprave na morebitni nov val zaostrovanj zaradi koronavirusa. 

V nadaljevanju je Golob kot izjemno pomembno stvar, v kateri se bodo razlikovali od predhodnih vlad, izpostavil to, da želijo "dejansko spremeniti politično kulturo". "Želimo, da se iz politike kot take, izloči sovražni govor," je poudaril Golob in dodal, da je ta sprememba politične kulture glavna sprememba, ki jo napovedujejo za letošnje leto. "Na noben način ne bomo dovolili, da bi se razkol širil med ljudi," je še poudaril in dodal, da želi biti predsednik vlade, ki med volilce ne bo vnašal razkola, ne glede na to, katero stranko so volili. "Morda nas bo jesen presenetila, če bomo vztrajali pri strpnosti v dialogu," je napovedal Golob in dodal, da se lahko zgodi, da bodo posamezniki ugotovili, da obstaja možnost za širše sodelovanje, tudi z nekaterimi strankami, ki so trenutno v opoziciji. To je, tako Golob, eden izmed velikopoteznih ciljev, da se jeseni začne z ustavno večino pogovarjati tudi o spremembah slovenske ustave. "Tako kot sem napovedal, da bomo hitri pri vpeljavi vlade, tako tudi napovedujem, da bomo do konca leta konstruktivni pri iskanju ustavne večine," je še napovedal Golob. 

"Obveščam vas, da sem v skladu s 111. členom ustave Republike Slovenije danes, 23. maja, opravil uradne pogovore z vodji poslanskih skupin novega sklica državnega zbora," je uvodoma pojasnil predsednik republike Borut Pahor. Kot je dodal, je v pogovorih nedvoumno ugotovil, da Robert Golob uživa potrebno podporo poslank in poslancev za izvolitev za novega predsednika vlade. Pahor je tako danes podpisal pismo predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, v katerem jo obvešča, da je državnemu zboru predlagal Goloba za predsednika vlade. "S tem so izpolnjeni vsi formalni pogoji, da državni zbor najpozneje v sedmih dneh po vložitvi predloga odloči o kandidaturi Goloba za novega predsednika vlade," je še pojasnil Pahor in čestital Golobu, ki bo postal peti predsednik vlade, s katerim bo sodeloval. 

"Tudi mi smo dali našo podporo bodočemu mandatarju Robertu Golobu," je po posvetu s predsednikom republike Borutom Pahorjem v imenu obeh poslancev narodnih skupnosti dejal predstavnik italijanske narodne skupnosti dejal Felice Žiža. Na vprašanje, kako bosta drugače delovala kot poslanca v novem sklicu državnega zbora, in kako bosta glasovala v sredo o izvolitvi mandatarja, je Žiža odvrnil, da so z najverjetnejšim prihodnjim mandatarjem že opravili nekatere pogovore, nekaj pa so jih imeli celo že pred samimi volitvami, ko so se pogovarjali o morebitnih načinih sodelovanja ter o projektih. Na dan ustanovne seje pa sta se predstavnika narodnih skupnosti vnovič srečala z Golobom in dogovorili so se, da se v prihajajočem tednu, ko bodo potekali odbori za izbiro in potrditev ministrov, dokončno dogovorijo, kako bo potekalo sodelovanje. "Naša želja je, da smo vedno zraven in lahko naredimo kaj dobrega za Slovenijo, vse državljanke in državljane, za regijo in skupnost, ki jo predstavljamo," je še poudaril Žiža.

Kot zadnja sta k predsedniku republike Borutu Pahorju prispela poslanca narodnih skupnosti, Felice Žiža in Ferenc Horvath.

"Članstvo Levice je z veliko podporo, 91-odstotno, podalo mandat vodstvu stranke, da vstopi v vlado Roberta Goloba," je v izjavi po posvetu s predsednikom republike dejal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Dodal je, da gre za "velik mejnik", glede na visoko podporo članstva stranke pa v to vlado vstopajo z velikim prepričanjem, da bodo uspeli "oblikovati državo, ki bo imela več posluha za potrebe navadnih ljudi, za veliko večino prebivalcev". "Začeli bomo graditi socialno pravično in solidarno prihodnost, ki ne bo pustila nikogar za sabo," je še poudaril Vatovec in dodal, da s temi željami vstopajo v vlado, v stranki pa bodo delovali kot "resen in stabilen partner".  

Vodja poslanske skupine stranke Levica Matej T. Vatovec je prispel na posvet k predsedniku republike Borutu Pahorju. 

Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je kot tretji stopil pred novinarje po posvetu s predsednikom republike Borutom Pahorjem. "Socialni demokrati smo predsedniku Pahorju predali svoje stališče," je uvodoma dejal Prednik in dodal, da so volilci pred mesecem dni jasno povedali, kaj si želijo. "Želijo si sprememb, tudi na vrhu vlade, in Socialni demokrati bomo predvidoma v sredo oddali sedem glasov za Roberta Goloba," je nadaljeval Prednik. Dodal je, da so s koalicijskimi pogajanji zadovoljni, saj so izpogajali tudi veliko socialdemokratskih vsebin. "Koalicijska pogodba je usklajena, jutri sledi zgolj formalni podpis," je še dodal vodja poslanske skupine Socialnih demokratov. 

Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je prispel na posvet k predsedniku republike Borutu Pahorju.