Na mesto podpredsednice DZ je bila s 63 glasovi izvoljena Meira Hot. Za N1 je poudarila, da je bila pri svojem delu v preteklosti spoštljiva tako do koalicije kot do opozicije. Prepričana je, predsedujoči ne smejo delati razlik med strankami. Odzvala se je tudi na množično vlaganje zakonov SDS in NSi. Več v videu.

Po izvolitvi na mesto predsednice državnega zbora je Urška Klakočar Zupančič za N1 povedala, da mora najprej doseči to, da bo poslankam in poslancem dajala dober zgled. O svojem delovanju pa je povedala, da se bo posluževala vseh mehanizmov, ki jih omogočata poslovnik in zakon o državnem zboru.

Po potrditvi obravnave predloga odloka o ustanovitvi delovnih teles, ki so jih vsi navzoči poslanci potrdili, se je zaključila prva seja novega sklica državnega zbora. 

Državni zbor je ob zaključku današnje ustanovne seje oblikoval še tri delovna telesa ter imenoval njihova vodstva. Za zdaj so ustanovljeni odbor za zunanjo politiko, odbor za evropske zadeve ter začasni skupni odbor. Kot so soglasno sklenili novi poslanci, bo odbor za zadeve Evropske unije vodil Zvonko Černač (SDS), odbor za zunanjo politiko Predrag Baković (SD), začasni skupni odbor pa Mirjam Bon Klanjšček iz Gibanja Svoboda. V 30 dneh mora DZ oblikovati tudi še preostala delovna telesa.

Poslanke in poslanci so na tajnem glasovanju za podpredsednico državnega zbora izvolili Meiro Hot. Oddanih je bilo 83 glasovnic, deset glasovnic je bilo neveljavnih. Za njeno izvolitev je glasovalo 63 poslancev, proti pa jih je bilo deset. Ob izvolitvi ji je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič čestitala in ji zaželela uspešno delo. Novoizvoljena podpredsednica DZ, 42-letna Meira Hot, je magistrica znanosti s področja mednarodnega prava. Delovala je na področju varstva človekovih pravic ter več let delala v odvetniški pisarni, v DZ pa je bila prvič izvoljena leta 2014.

Skupina 53 poslancev s prvopodpisanim Matjažem Hanom za podpredsednico državnega zbora predlaga Meiro Hot. Poslanski skupini SD in Gibanje Svoboda sta že izrazili podporo Meiri Hot za podpredsednico državnega zbora, kmalu pa se bo začelo tajno glasovanje, ki bo potekalo po istem postopku, kot je potekalo glasovanje za predsednico državnega zbora. Komisija, ki bo vodila glasovanje, ostaja enaka, v njej pa so: Franc Breznik (SDS), Aleksander Reberšek (NSi), Predrag Bakovič (SD), Tatjana Greif (Levica). Članom komisije pa se bo pridružila še novoizvoljena predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Pri delu komisije pa bo sodelovala tudi namestnica generalne sekretarke Jerneja Bergoč. Seja DZ je ponovno prekinjena, nadaljevala se bo ob 17:40.

Urška Klakočar Zupančič je nova predsednica državnega zbora. Podprlo jo je 55 poslancev, 25 jih je bilo proti, sedem glasovnic ni bilo veljavnih. Z izvolitvijo je tako postala prva ženska na čelu državnega zbora. Ob izvolitvi je Klakočar Zupančič povedala: "Izjemno sem počaščena, da ste me izvolili in mi s tem izkazali čast, da postanem prva ženska na mestu predsednika oziroma kot bomo sedaj rekli, predsednice Državnega zbora. Razsežnosti in verjetno tudi zgodovinske vrednosti te izvolitve se zelo veselim. Po dobrih tridesetih letih samostojnosti na čelo Državnega zbora stopam ženska in morda je to prvi znanilec sprememb, ki jih naša država zelo potrebuje."

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob v potezi SDS in NSi, ki sta prvi dan novega sklica DZ v parlamentarni postopek vložili okoli 30 predlogov zakonov, vidi predvsem nagajanje bodoči koaliciji in zlorabo parlamentarnega postopka. Hkrati skupaj s prvakoma SD Tanjo Fajon in Levice Lukom Mescem zatrjujejo, da to ne bo omajalo volje nove koalicije.

Poslanci SDS in NSi so v parlamentarno proceduro vložili več predlogov zakonov, med drugim predlog sprememb zakona o RTV in zakona o medijih. V bodoči koaliciji so prepričani, da gre za potezo, s katero želijo blokirati zakonske spremembe, ki so jih napovedali.

Glasovanje bo potekalo tajno, znani pa so tudi že člani komisije, ki bo vodila glasovanje. To so: Franc Breznik (SDS), Aleksander Reberšek (NSi), Predrag Bakovič (SD), Tatjana Greif (Levica). Član komisije pa bo tudi predsedujoči državnega zbora Miroslav Gregorič. Pri delu komisije pa bo sodelovala tudi namestnica generalne sekretarke Jerneja Bergoč. Ta komisija bo vodila tudi volitve za podpredsednike DZ. Glasovanje se bo začelo ob 15:25 in bo trajalo do 15:45. Seja je ponovno prekinjena in se bo nadaljevala ob 16:05.

Bojana Muršič iz poslanske skupine stranke SD in Matej T. Vatovec iz poslanske skupine stranke Levica sta izrazila podporo kandidatki za predsednico državnega zbora Urški Klakočar Zupančič.

V roku za vlaganje kandidatura za izvolitev predsednika državnega zbora, je predlog predložila skupina 53 poslank in poslancev, s prvopodpisanim Robertom Golobom, ki za predsednico državnega zbora predlaga Urško Klakočar Zupančič. "Poslanke in poslanci, pobudniki Urške Klakočar Zupančič, smo trdno prepričani, da je naša država po več kot treh desetletjih že dovolj zrela, da položaj predsednice DZ prvič v zgodovini slovenskega parlamentarizma pripade ženski," je povedala poslanka Lena Grgurevič, predstavnica predlagateljev predloga kandidature. Predlagatelji ocenjujejo, da bo kandidatka s svojim znanjem, izkušnjami in integriteto pomembno pripomogla h krepitvi parlamentarne demokracije, pri čemer jo bodo kot temeljne vodile vrednote spoštljivosti, strpnosti, solidarnosti, sodelovanja in odprtosti, je ob predstavitvi dejala poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič. Pravkar v parlamentarni razpravi poteka razprava o kandidatki Klakočar Zupančič.

Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath pričakuje, da bo ustavno sodišče v treh mesecih odločilo v njegovo korist. “Sam še vedno trdim in menim, da sta ti dve funkciji združljivi,” je povedal za N1 in potrdil, da o združljivosti njegovih funkcij priča tudi neformalno mnenje ministrstva za pravosodje, ki pa sicer ni zavezujoče. Kakršnokoli odločitev ustavnega sodišča bo spoštoval, pravi, za zdaj pa ne namerava odstopiti. Horvath je namreč že v prejšnjem sklicu parlamenta poleg poslanske opravljal še funkcijo predsednika Pomurske madžarske samoupravne skupnosti.

Poslanci v državnem zboru pravkar vlagajo kandidature za predsednika oziroma predsednico DZ, čas za vložitev pa imajo do 14.25. Kandidaturo lahko vložijo z najmanj desetimi poslanskimi podpisi, vsebovati pa mora tudi podpis kandidata. Kot kaže, bo edina kandidatka za to funkcijo Urška Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda, ki bo, če bo izvoljena, prva ženska na tem položaju. Za izvolitev potrebuje najmanj 46 poslanskih glasov, glasovanje pa bo tajno.

S potrditvijo mandatov vseh 90 novoizvoljenih poslancev je deveti sklic državnega zbora tudi uradno ustanovljen, dosedanjemu pa je mandatna doba prenehala. Poslanci imajo zdaj čas za vlaganje kandidatur za mesta predsednika in podpredsednikov DZ. Kandidatka za predsednico bo po napovedih Urška Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda.

Janja Sluga, predsednica mandatno-volilne komisije: "Treba je pokomentirati tudi te vloge, ki so prispele v zvezi z nezdružljivostjo funkcije enega poslanca. Po našem pravnem redu opravljanje opravljanje funkcije, ki ni združljiva s poslansko, ni ovira za kandidiranje na volitvah in tudi ni ovira za prevzem mandata. Zagotovo pa je treba v ustreznem roku to nezdružljivost po izvolitvi tudi odpraviti."

Za zdaj še začasni vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec je za N1 potrdil, da bo tudi v tem parlamentarnem mandatu poslansko skupino stalno vodil. Predlog mora formalno potrditi še svet stranke, je dejal. Več v videoposnetku.

Mandatno-volilna komisija predlaga, naj državni zbor ugotovi, da s potrditvijo poslanskega mandata predsednici SD Tanji Fajon preneha njena funkcija poslanke v Evropskem parlamentu. Funkciji namreč nista združljivi. Njeno mesto v Evropskem parlamentu bo zasedel Matjaž Nemec.

Na zasedanju mandatno-volilne komisije pravkar poteka razprava o opozorilih, ki so jih prejeli glede poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha. Horvath je namreč že v prejšnjem sklicu parlamenta poleg poslanske opravljal še funkcijo predsednika Pomurske madžarske samoupravne skupnosti. A komisija o teh vlogah ni odločala, saj, kot je pojasnila predsednica MVK Janja Sluga, ne izpolnjujeta pogojev za obravnavo. Po njenih besedah namreč ne vsebujeta bistvenih sestavin, ki so predpisane za pritožbo zoper odločitve volilne komisije, ki bi lahko vplivale na potrditev mandatov. Janja Sluga je sporočila, da od 90 poslanskih mandatov ni sporen nobeden, zato bo MVK v državni zbor predlagala potrditev vseh 90 poslanskih mandatov.

Kandidat za ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je za N1 povedal, da se zaveda svojih pomanjkljivosti, ampak se novih izzivov ne bo ustrašil.