Menu Item
Predsednik Borut Pahor je v govoru na splošni razpravi svetovnih voditeljev ob začetku 76. zasedanja Generalne skupščine ZN poudaril, da so vsi glavni izzivi globalni in jih je možno rešiti le skupaj. Pri tem je izpostavil covid-19, podnebne spremembe ter mir in varnost.
Predsednika Slovenije je h govoru povabil slovenski veleposlanik pri ZN Boštjan Malovrh, ki je bil izvoljen za enega od podpredsednikov 76. zasedanja Generalne skupščine ZN. Borut Pahor je uvodoma pozdravil pobudo generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa za širšo razpravo o skupni prihodnosti ter menil, da je treba sprožiti smiseln dialog še posebej s tistimi, s katerimi se ne strinjamo.
“Kultura dialoga je nevarno nazadovala s široko razpredenim nestrpnim, žaljivim in izključujočim ter sovražnim govorom. Gre za umetnost poslušanja in pogovarjanja,” je dejal. V delu govora o podnebnih spremembah je poudaril, da je okolje v slabšem stanju, kot so pričakovali. “Naj vam zagotovim, da je Slovenija kot predsedujoča Svetu EU pred in med COP26 zavezana cilju podnebno nevtralne EU do 2050,” je dejal Pahor glede prihajajoče podnebne konference ZN v Glasgowu.
Zadnje poročilo medvladnega panela ZN o podnebnih spremembah je označil za alarmantno in zadnji nujen poziv za takojšnjo podnebno akcijo. Zagotovil je, da bo Slovenija naredila vse za uspeh konference COP26, in poudaril, da je nujno ukrepati za zmanjšanje učinkov podnebnih sprememb, prilagajanje in financiranje, da se dosežejo cilji pariškega podnebnega sporazuma.
Podnebne spremembe vplivajo tudi na varnost hrane in prvič v sodobni zgodovini je lakota v eni državi – Madagaskarju – pripisana le podnebnim spremembam. Slovenija je po Pahorjevih besedah od leta 2014 podvojila svoje prispevke za varnost prehrane. Med drugim pomaga zagotoviti hrano in vodo otrokom in drugim ranljivim skupinam na Madagaskarju skozi program Akamasoa, ki ga je ustanovil pater Pedro Opeka. “Izjemen primer boja proti revščini, ki je zadnjih 30 let spremenil življenje več tisoč revnim, ki so nekoč živeli na odlagališčih smeti,” je dejal Pahor.
Epidemija je poslabšala položaj najbolj ranljivih
Boj proti revščini mora iti dlje od humanitarne pomoči s pospešitvijo tranzicije v trajnostne in odporne prehranske sisteme. Pahor verjame, da lahko pri zmanjšanju posledic podnebnih sprememb, podpori trajnostnega kmetijstva, uvedbi pametne mobilnosti, boljši izobrazbi in učinkovitejšemu izkoriščanju virov pomagajo nove tehnologije.
Zato je skupaj z generalno direktorico Unesca Audrey Azoulay marca v Ljubljani odprl Mednarodni raziskovalni center o umetni inteligenci. “Pandemija je povečala našo odvisnost od digitalnega prostora, obenem pa razkrila ranljivosti do širitve sovražnega govora. Pomembno se je zavedati, da temeljne svoboščine veljajo tako na spletu kot izven njega,” je dejal predsednik.
Odvisnost od digitalnega prostora je razkrila tudi ranljivost za kibernetske napade, škodo, ki jo lahko povzročijo ključni infrastrukturi, ekonomiji, družbam in življenjem. “Narava spopadov se je razširila. Za mir in varnost na vseh področjih moramo kolektivno in bolj učinkovito odgovoriti na različne krize, ki presegajo zmogljivosti posameznih držav,” je dejal Pahor ob koncu govora glede miru in varnosti.
Kriza covida-19 je poslabšala položaj najbolj ranljivih. “V številnih družbah opažamo krčenje prostora za svobodo izražanja. Polno uveljavljanje človekovih pravic mora biti sestavni del okrevanja. Kriza v Afganistanu je izpostavila krhkost sistema človekovih pravic. Nikoli ne smemo pozabiti, da so pravice žensk in deklet ter različnih manjšin univerzalne človekove pravice,” je poudaril Pahor.
Govor je sklenil s pozivom k sodelovanju, promociji dialoga in mirnega reševanja sporov. “Gre za učinkovit multilateralizem, ki ga Slovenija ognjevito zagovarja,” je dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje