Uvodni dan splošne razprave svetovnih voditeljev na 76. zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku je minil v znamenju dramatičnih svaril o krizah, s katerimi se sooča človeštvo, in pozivov k sodelovanju, ki je edini način za učinkovit boj s pandemijami, podnebnimi spremembami, vojnami in neenakostmi.
Splošna razprava je lani zaradi pandemije koronavirusa potekala na daljavo, letos pa se je kljub pozivom ZDA, naj ostanejo doma, k razpravi v živo prijavilo več kot 100 voditeljev držav članic ZN, med njimi tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki bo imel govor v petek. Posnete govore bo podalo okrog 60 voditeljev.
Uvodoma je nastopil generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je dramatično opozoril, da je svet na robu prepada in gre v napačno smer, v brezno. Ne glede na to pa je zatrdil, da obstaja upanje, če bo svet premostil velike delitve. Promovirati je treba mir, zmanjšati prepad med revnimi in bogatimi, obnoviti zaupanje med bogatim in revnim svetom v boju proti podnebnim spremembam, promovirati enakost spolov, zagotoviti tehnološki razvoj ter mladim dati glas pri sprejemanju odločitev.
Med perečimi vprašanji, s katerimi se sooča 193 članic ZN, so še Afganistan, napetosti med ZDA in Kitajsko, Mjanmar, iranski jedrski program, Bližnji vzhod, Sirija, Libija, Etiopija in Jemen.
Za Guterresom je nastopil predsednik 76. zasedanja Generalne skupščine ZN Abdula Šahid z Maldivov, ki je tako kot za njim kasneje predsednik ZDA Joe Biden posvaril, da je svet na prelomnici in je treba izbrati pravo smer. Biden je nastopil za Brazilcem Jairjem Bolsonarom, ki vztraja, da se ne bo cepil proti koronavirusu in je podrl sistem zaupanja, ki so ga ZN sprejeli za nastope voditeljev v živo.
Biden: Novinarji eden od branikov demokracije
Biden je za razliko od predhodnika Donalda Trumpa poudarjal potrebo po sodelovanju držav, predvsem pa je ponavljal pomen človeškega dostojanstva. Pri zavrnitvi naraščanja avtoritativnih režimov je novinarje izpostavil kot enega od branikov demokracije po svetu. Biden Kitajske ni izrecno omenjal, vendar pa rivalstvo med državama vpliva na ves svet. Guterres je opozarjal na nevarnost nove hladne vojne, Biden pa je to zavrnil, čeprav je vztrajal, da bodo ZDA “ognjevito tekmovale”.
Prvi dan je bil na vrsti tudi iranski predsednik Ebrahim Raisi, ki je v video nagovoru pohvalil islamsko revolucijo in napadel ZDA. Napad na kongres 6. januarja in napad na vojake v Kabulu naj bi bil dokaz, da ZDA nimajo nobene kredibilnosti doma in na tujem.
“Svetu je danes malo mar za ZDA,” je dejal in napadel sankcije kot način ameriškega vojskovanja s svetom in organiziranega kriminala proti človeštvu. Iran je v nasprotju z ZDA označil za branik stabilnosti v regiji in kritiziral odstop ZDA od jedrskega sporazuma ter nadaljevanje politike “maksimalne tiranije”. Vtis je bil, da se Raisi še vedno prepira z vlado Donalda Trumpa, ki je odstopil od sporazuma in uvedel sankcije. Biden je ZDA vrnil k sporazumu, vendar Trumpovih sankcij še ni odpravil.
V torek bi moral video nagovor podati tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, vendar bo v živo govoril zunanji minister Jean-Yves Le Drian in to ob koncu splošne razprave, ki traja do prihodnjega ponedeljka. Francija je jezna na ZDA, Avstralijo in Veliko Britanijo zaradi proti Kitajski usmerjenega varnostnega partnerstva v indijsko-kitajski regiji, zaradi katerega je izgubila posel prodaje podmornic Avstraliji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!