V Gornji Radgoni so odprli 60. kmetijsko-živilski sejem Agra. Slavnostni govornik, predsednik Borut Pahor, je dejal, naj ob trenutno občutljivih temah, povezanih s kmetijstvom, tako pri stroki kot pri kmetih velja zdrava kmečka pamet. To naj bo orientacija za sprejemanje dogovorov in politike, pa tudi v našem vsakdanjem življenju, je menil.
Pahor se je tako odzval na aktualne polemike glede varovanja okolja, varstva rastlin ter vplivov živinoreje na okolje, o čemer bodo razpravljali tudi na Agri. Sicer pa je posebno pozornost namenil okoljskim in podnebnim spremembam ter njihovim posledicam, saj jih kmetijstvo kot tovarna pod milim nebom najbolj čuti.
Po Pahorjevih besedah je ključnega pomena prilagajanje podnebnim spremembam ter iskanje vseh možnih rešitev, da kmetijstvo s svojim delovanjem ne bo pospeševalo klimatskih sprememb, temveč jih bo blažilo.
Tudi zaradi agresije na Ukrajino smo priča skokovitemu dvigu cen hrane, gnojil in energentov, z zelo zaskrbljujočimi posledicami na svetovno varnost preskrbe s hrano in prehrano, ki se je pred tem že poslabšala zaradi drugih konfliktov, gospodarske nestabilnosti, podnebnih sprememb in pandemije covida-19, je dejal Pahor in dodal, da zato dodatno težo dobivajo ukrepi za oskrbo s surovinami, lokalna proizvodnja, pospešeno prilagajanje podnebnim spremembam in varčevanje ter racionalno obnašanje na vseh področjih.
Med kratkoročnimi izzivi so po njegovem zato predvsem ukrepi za stabilizacijo kmetijskih trgov in za naslavljanje problematike dostopnosti za bolj ranljive skupine. Med srednjeročnimi izzivi pa je nujnost nadaljevanja prehoda na bolj trajnostne prehranske sisteme, skladno s cilji zelenega dogovora ter zmanjšanjem odvisnosti kmetijstva od fosilnih goriv in uvoza vhodnih surovin in krme.
Ključno orodje za doseganje teh zahtevnih ciljev je strateški načrt skupne kmetijske politike 2023 -2027, pri čemer je, tako Pahor, izrednega pomena, da bo ta dokument dobro pripravljen in pravočasno potrjen.
Letošnja partnerka sejma Japonska
Predsednik je nekaj besed namenil tudi državi partnerki sejma Japonski in spomnil, da letos zaznamujemo 30. obletnico vzpostavitve dvostranskih odnosov in da se v zadnjih letih sodelovanje med državam zelo krepi, kar se kaže v naraščajočem obsegu japonskih naložb v Sloveniji. Povečanje sodelovanja med državama na gospodarskem in znanstvenem področju po njegovih besedah odpira nove možnosti sodelovanja, tudi na področju kmetijstva in hrane.
Svetovalec ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo Japonske Yoshitsugu Minagawa je v nagovoru poudaril, da so odnosi med državama odlični, Japonci pa ponosni, ker sodelujejo na sejmu, saj v EU letno izvozijo za 450 milijonov evrov, kar je pet odstotkov celotnega izvoza hrane. Na sejmu se predstavlja 12 japonskih podjetij z visokokakovostnimi živili, stroji in tehnologijami.
Šinko tudi o uporabi fitofarmacevtskih sredstev
Tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je poudarila, da nas današnje razmere postavljajo pred nove ovire in izzive, za temeljito obvladovanje tveganj v kmetijstvu pa bo ključno prilagajanje podnebnim spremembam, izvajanje preventivnih ukrepov in ustrezno sodelovanje med resorji. Prizadevanja ministrstva so zato usmerjena v zeleno, socialno vzdržno, vključujočo ter digitalno preobrazbo.
O novi evropski uredbi o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, ki poskuša zmanjšati učinke uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje, pa Šinkova meni, da prepoved uporabe vseh fitofarmacevtskih sredstev na vseh občutljivih območjih za Slovenijo ni primerna, saj imamo največji delež v EU pod območjem Nature 2000, vseh občutljivih območij pa je več kot polovica. O tem bo po njenih besedah treba prepričati evropske ustanove.
Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec pa je dejal, da Agra že šest desetletij povezuje vse pozitivne silnice in prinaša nova znanja in izkušnje ter daje zagotovila in motivacijo za preživetje slovenskega kmetijstva in agroživilstva.
Predsednik Pahor je Pomurskemu sejmu vročil zahvalo predsednika Republike Slovenije za 60 let uspešnega prirejanja mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra, ki spodbuja odličnost, povezovanje in mednarodno sodelovanje v kmetijstvu in živilstvu ter razvoj slovenskega podeželja. Letos se na njem predstavlja 1750 razstavljalcev iz 31 držav, obiskati pa ga je mogoče do četrtka.
Ministrica Šinko je po ogledu sejma čestitala Pomurskemu sejmu ob jubileju, s katerim, kot je poudarila, ministrstvo sodeluje že vrsto let. Na letošnjem sejmu bodo posebno pozornost namenili predstavitvi poklica kmeta, saj je delež mladih, ki se odločajo za kmetijstvo, majhen, kot tudi projektu Eko je idealno.
Pripravili bodo tudi pet okroglih miz, glavna pozornost pa bo namenjena strateškemu dokumentu skupne kmetijske politike v obdobju 2023-2027, ki bo krojil usodo kmetijstva, pri čemer bodo upoštevane posebnosti Slovenije, je dodala ministrica.
Erjavec pa je po ogledu sejma z gosti Agro izpostavil kot sinonim za Gornjo Radgono, Pomurje in slovensko kmetijstvo. Letošnja partnerka Japonska po njegovih besedah dokazuje, da Agra dobiva razsežnosti evropskega in svetovnega sejma.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje