Menu Item
Med deveterico slovenskih evropskih poslancev jih je pet, ki mandat evropskega poslanca opravljajo prvič. Ker je menjava službe, delovnega okolja in tudi države dela stresna za vsakega posameznika, smo novopečene evropske poslance vprašali, kakšno je njihovo življenje po prvih petih mesecih dela v Evropskem parlamentu. Prav vsi od njih so navedli, da jim največ težav povzročajo logistika in slabe letalske povezave, predvsem do Strasbourga. Kaj so še povedali?
Deveterica slovenskih evropskih poslancev, ki je bila na junijskih evropskih volitvah izvoljena v Evropski parlament, je 16. julija na ustanovni seji novega mandata Evropskega parlamenta začela delo. Štirje med njimi – Milan Zver, Romana Tomc (oba EPP), Matjaž Nemec (S&D) in Irena Joveva (Renew) – so bili evropski poslanci že v prejšnjem mandatu.
V Bruslju pa se jim je pridružila še peterica novih evropskih poslancev iz Slovenije: Vladimir Prebilič (Zeleni), Marjan Šarec (Renew), Matej Tonin (EPP), Zala Tomašič (EPP) in Branko Grims (EPP). Zdaj so evropski poslanci že skoraj pet mesecev, v tem času pa je bila v Evropskem parlamentu potrjena nova sestava Evropske komisije.
Novopečene evropske poslance smo zato vprašali, kako so se navadili na novo delovno mesto, s kakšnimi težavami se srečujejo pri delu, kako ocenjujejo delo prvih petih mesecev in kako dobro se razumejo s slovenskimi kolegi.
Zala Tomašič: Veliko poslancev je zaradi moje mladosti mislilo, da sem asistentka
Zala Tomašič, ki je bila v Evropski parlament izvoljena na kandidatni listi stranke SDS s skoraj 27.000 preferenčnimi glasovi in je tako prehitela marsikaterega “prvokategornika” iz vrst največje opozicijske stranke, je v pogovoru za N1 ocenila, da se je v prvih petih mesecih v vlogi evropske poslanke zelo dobro znašla. Izpostavila je svoje prvo poročevalstvo na temo spolnih zlorab otrok, bo pa tudi poročevalka v senci odbora glede pripravništev.
“Zelo mi je všeč nova služba, sem se kar dobro znašla. Kar pa me je presenetilo v bolj negativnem smislu, pa so potovanja v Strasbourg na plenarna zasedanja. Ker ni dobrih letalskih povezav, se tja odpravim z avtom. Vožnja do tja traja dobrih osem ur, v četrtek pa se nato vrnem v Slovenijo. Vozim se sama, zato so ta potovanja kar naporna,” je dejala Tomašič.
V Bruslju ne najema stanovanja, ampak biva v hotelih. Kot pravi, se je za tak korak odločila, ker želi živeti v Sloveniji, v Bruslju pa je zgolj od ponedeljka do četrtka, ob petkih dela iz pisarne v domovini. “Izračunala sem si stroške in se mi je bivanje v hotelu zdelo bolj racionalno. En teden na mesec tako ali tako preživim v Strasbourgu, vsakih šest tednov pa je tako imenovani zeleni teden, ki je namenjen delu iz domovine, ali pa se odpravimo na kakšno misijo v drugo državo, da spoznamo tamkajšnje razmere,” je pojasnila.
Preden je postala evropska poslanka, je že osem let živela v tujini, med drugim tudi v Bruslju, zato je bila navajena dela v mednarodnem okolju. Je članica največje politične skupine – Evropske ljudske stranke (EPP) –, kjer so jo dobro sprejeli. Kot pravi, je k temu botrovalo tudi to, da je bila mednarodna sekretarka Slovenske demokratske mladine (SDM) in je predstavljala stranko SDS v podmladku EPP.
“Zaradi tega sem poznala že nekaj ljudi, tudi oni so poznali mene. Morda malo izstopam med poslanci, ker sem med najmlajšimi. Mislim, da sva samo dva poslanca mlajša od 30 let v EPP. Na začetku mandata je sicer veliko poslancev najprej mislilo, da sem asistentka in ne poslanka. To je bila ena taka začetna težava, ki pa se je hitro uredila. Je bilo vsakemu, ki je domneval, da sem asistentka in ne poslanka, bolj neprijetno kot meni,” je izkušnjo z začetka mandata delila Zala Tomašič.
S slovenskimi evropskimi poslanci se, kot pravi, dobro razume. Če se kak teden ne srečajo v prostorih parlamenta, se skoraj zagotovo srečajo na letalu. “Dobro se razumem z vsemi, imamo prijateljski odnos. Tudi če se ideološko ne strinjam z vsemi, kar je logično, saj prihajamo iz različnih strank, imamo pa na osebni ravni zelo prijateljski odnos. Se srečamo, pozdravimo in pogovarjamo,” je dejala.
Marjan Šarec: “Zagrebel” sem se za Bogovičevo nekdanje stanovanje v Bruslju
Da se mu je življenje kar precej spremenilo, pravi nekdanji predsednik vlade in obrambni minister Marjan Šarec, ki je bil na junijskih evropskih volitvah morda kar malce nepričakovano izvoljen za evropskega poslanca. Kot je dejal za N1, mu največje breme v prvih petih mesecih mandata predstavljajo logistične stvari, torej potovanja v Bruselj in v Strasbourg.
“Najbolj naporne so logistične zadeve, saj se je treba vsak teden odpraviti v Bruselj in se potem v četrtek vrniti v domovino. Letala, letališča in vse te zadeve niso ravno idealne, sploh zame, ker nisem ravno izrazito potovalni človek,” je dejal. Na plenarna zasedanja v Strasbourg se enkrat mesečno odpravi z avtomobilom.
Na vprašanje, ali se je v tem času soočil s kakšnimi težavami, nam je Šarec odgovoril, da jih je bilo še največ na začetku, ko je moral opraviti kup birokratskih zadev. “Zanimivo je, da veliko teh obrazcev ni digitaliziranih in jih je treba izpolnjevati na roke, tudi z velikimi tiskanimi črkami. Morda me je to še najbolj presenetilo,” je izpostavil.
Kot pravi, se je v času, ko je bil predsednik slovenske vlade in kasneje še minister za obrambo, že dodobra naveličal življenja po hotelih, zato se je odločil, da si v Bruslju najame stanovanje, saj je bivanje na tak način bolj praktično. “Tam lahko pustim svoje stvari, ni mi treba vsakič vsega nositi s seboj,” je dejal. V stanovanju, ki ga je najel, je pred njim dobrih deset let bival nekdanji evropski poslanec Franc Bogovič.
“Gospod Bogovič je razposlal elektronsko sporočilo, da po desetih letih zapušča funkcijo in da je na voljo stanovanje, če bi koga od novih poslancev morda zanimalo. Vzpostavili smo stik z lastnikom, če povem malce po domače, sem se kar hitro ‘zagrebel’ za stanovanje oziroma reagiral. Tako da sem hitro rešil stvar glede najema,” nam je dejal Šarec.
Vzdušje v politični skupini Renew, ki v tem mandatu šteje 77 poslancev, kar je občutno manj kot v prejšnjem, je po Šarčevih besedah dobro, kakšnih težav ni zaznal. Poslanski kolegi so ga dobro sprejeli, politična skupina liberalcev pa je tudi ugodila njegovi želji in izpogajala, da je postal stalni poročevalec Evropskega parlamenta za Črno goro. “V luči približevanja držav Zahodnega Balkana k EU in tudi Črne gore je to kar velika zadeva, zato sem zelo zadovoljen,” je izpostavil. Zasedanja politične skupine liberalcev po njegovih navedbah potekajo v znamenju različnih pogledov na zadeve in usklajevanj glede glasovanj.
S slovenskimi evropskimi poslanci se videva in srečuje dokaj redno, kot pravi, se dobro razumejo. “Imamo pa vsak svoje zadolžitve, vsak od nas je član različnih odborov, tako da ni veliko priložnosti za skupno delo. Bom pa recimo sodeloval z Vladimirjem Prebiličem, ki je postal tako imenovani poročevalec v senci za Črno goro s strani Zelenih,” je pojasnil.
Vladimir Prebilič: V Evropskem parlamentu sem se že kar dobro udomačil
Evropski poslanec iz politične skupine Zelenih Vladimir Prebilič je za N1 dejal, da se je v petih mesecih mandata v Evropskem parlamentu že kar dobro udomačil. Čeprav je, kot pravi sam, novinec v Evropskem parlamentu, je prevzel aktivno vlogo v več odborih in delegacijah.
“Kot ključna dosežka v tem času lahko izpostavim to, da sem kot prvi izmed slovenskih poslancev prevzel vlogo koordinatorja svoje skupine v katerem od odborov, in sicer v odboru za regionalni razvoj. Prav tako sem tudi glavni poročevalec Evropskega parlamenta za Indijo, in to v pomembnem obdobju priprave novega trgovinskega dogovora med Indijo in EU,” je dejal Prebilič.
Za bivanje v belgijski prestolnici se je odločil za najem stanovanja, v Bruselj prihaja ob ponedeljkih, v domovino pa se običajno vrača ob četrtkih. Tudi sam kot eno večjih težav v tem času izpostavlja logistične probleme, še posebej na relaciji med Slovenijo in Strasbourgom. Iz Ljubljane največkrat leti proti Frankfurtu, od tam pa s tako imenovanim shuttle prevozom za poslance do Strasbourga. Kot pravi, so povezave z vlaki slabe, občasno pa se na pot odpravi tudi z avtomobilom.
“Še največ težav sem imel s prevozi. Tudi nekoč zanesljivi letalski prevozniki to žal niso več, tako se mi je večkrat zgodilo, da je bil kak let odpovedan, kar – poleg osebnih nevšečnosti – pomeni tudi to, da moram potem odpovedati kakšno obveznost v Sloveniji. Zavidam nekaterim kolegom, ki lahko do Bruslja oziroma Strasbourga udobno potujejo z vlakom,” je izpostavil Prebilič.
Sodelovanje v politični skupini Zelenih ocenjuje kot odlično, pri delu pa poslancem pomagajo tudi izkušeni svetovalci skupine, ki so že več mandatov zaposleni v Evropskem parlamentu. “Njihov zgodovinski spomin je nepogrešljiv,” pravi nekdanji kočevski župan.
S slovenskimi evropskimi poslanci, kot pravi, dobro in korektno sodelujejo, ob tem pa dodaja: “Le ena delegacija se morda drži nekoliko bolj zase in žal tudi ne izkorišča vseh priložnosti za srečanja – tako med poslanci kot tudi z mediji.”
Matej Tonin: Delo evropskega poslanca in predsednika NSi za zdaj dobro usklajujem
“Delo v Evropskem parlamentu me veseli. Stranka evropskih krščanskih demokratov ima večino v novi Evropski komisiji, zato je tudi naša odgovornost velika. Imam dobro ekipo strokovnih sodelavcev, ki mi pomagajo pri delu. Odnosi znotraj naše poslanske skupine so dobri in mislim, da so me kolegi iz drugih evropskih držav dobro sprejeli,” pa je na vprašanje N1, kako se je znašel na novem delovnem mestu, odgovoril Matej Tonin.
Tudi on kot največjo težavo, s katero se je moral v tem času soočiti, izpostavlja slabe letalske povezave. Ob tem dodaja, da na letališčih izgubi veliko časa s čakanjem na povezovalne lete, vendar sam skuša ta čas porabiti za branje gradiva in odgovarjanje elektronskih sporočil.
V Bruslju in Strasbourgu preživi tri do štiri dni na teden in ker je ob mandatu evropskega poslanca še vedno predsednik Nove Slovenije – oktobra je bil na ta položaj izvoljen še četrtič –, je Toninu pomembno, da je prisoten tudi v domovini. Prvih nekaj mesecev je v Bruslju najemal stanovanje, nato pa se je odločil, da bo zaradi dinamike dela raje bival v hotelih.
“Ohranjam trden stik s poslansko skupino NSi v državnem zboru, centralo stranke, čim več skušam biti tudi na terenu, med ljudmi. Za zdaj imam občutek, da delo evropskega poslanca in predsednika stranke dobro usklajujem,” je izpostavil.
Po njegovi oceni je vzdušje v največji politični skupini Evropskega parlamenta spodbudno in konstruktivno. Zaradi večine, ki jo ima EPP, se po Toninovih navedbah zavedajo odgovornosti, ki jo imajo tudi v Evropski komisiji. “Veseli me, da so me kolegi poslanci sprejeli. Njihova podpora in koristni nasveti v prvih tednih so mi omogočili, da sem se hitro vključil v delo skupine,” je dejal.
Tonin nam je dejal, da so odnosi med slovenskimi evropskimi poslanci korektni, da prihaja do razlik v stališčih med njimi, pa pripisuje temu, da prihajajo iz različnih strank in pripadajo različnim evropskim političnim skupinam.
“Kot član evropskih krščanskih demokratov zagovarjam predvsem večjo konkurenčnost EU, razumen zeleni prehod in trši pristop pri migracijah. Zelo pomembno je tudi poudarjanje naših temeljnih vrednot. Vseeno pa pri interesih, ki zadevajo neposredno našo državo, s preostalimi kolegi iz Slovenije vedno stopimo skupaj,” je še dodal.
Vprašanja smo poslali tudi evropskemu poslancu Branku Grimsu. Iz njegovega kabineta so nam odgovorili, da je Grims skladno s funkcijo poslanca na voljo za vsebinske teme migracij, razvoja, podjetništva, varnosti, zelenega prehoda, zaščite otrok in demografije. Na naša vprašanja pa ni želel odgovoriti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje