Pirc Musar in Fajon na BSF: "Odnos do Gaze razkriva naše razumevanje človečnosti"

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je dejala, da letošnji strateški forum na Bledu z naslovom Pobegli svet poteka "sredi krize, vojn, nepravičnosti in globoke negotovosti", v takšnih časih pa po njenih besedah potrebujemo "trdna sidra: vladavino prava, skupno solidarnost in moralno vest".

Slovenija po njenih besedah verjame, da se "mir gradi z diplomacijo, pravičnost z zakonom, varnost pa s sodelovanjem". Kot tri preizkuse za omenjena načela in angažma Slovenije je omenila Ukrajino, Gazo in Zahodni Balkan.

Pri tem je izpostavila močno podporo Ukrajini in njeni evropski prihodnosti v sodelovanju s transatlantskimi zavezniki.

Razmere v Gazi je opisala kot nepredstavljive in poudarila, da je Slovenija lani priznala Palestino, ker "verjame, da mir zahteva pravičnost", od takrat pa je sama sprejela še več ukrepov proti Izraelu. Omenila je tudi druge konflikte in krize po svetu, zaradi katerih trpijo milijoni ljudi.

Glede Zahodnega Balkana pa je poudarila predvsem potrebo po širitvi EU, ki "ni usluga, temveč geostrateška nujnost". "Slovenija ostaja zavezana (...) oblikovanju prihodnosti, v kateri bo Zahodni Balkan skupaj z Ukrajino in Moldavijo v celoti vključen v Evropo," je dejala ministrica.

Kot grožnjo miru je Fajon izpostavila še dezinformacije, tuje vmešavanje in zlorabo umetne inteligence, ki "spodkopavajo zaupanje, izkrivljajo realnost in slabijo demokratične institucije od znotraj".

Naštela je štiri ukrepe za reševanje globalnih kriz: "Moramo združiti Evropo in zaveznike iz Nata za odločno in načelno globalno vlogo. Ponovno vzpostaviti učinkovit multilateralizem - Varnostni svet ZN, ki odločno ukrepa in ne zavlačuje. Dosledno spoštovati mednarodno pravo, brez dvojnih standardov. Izbrati resnico namesto strahu, pravičnost namesto molka in ljudi namesto moči."

Dodala je, da mora Evropa prevzeti vidnejšo vlogo v svetu kot zagovornica demokratičnih načel in vrednot, diplomacije in vladavine prava.

Pirc Musar: Naš odnos do Gaze razkriva, kdo smo v resnici

Podobno je v svojem nagovoru menila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je izrazila željo, da bi Evropa ostala enotna, konkurenčna in pomembna igralka v mednarodnih odnosih, ob tem pa ne popuščala tistim, ki jo želijo oslabiti.

Kot izzive je izpostavila ksenofobijo in nestrpnost do drugače mislečih, zanikanje pravic žensk, marginalizacijo manjšin, iskanje grešnih kozlov med migranti ter podporo genocidni in apartheidni politiki.

Izpostavila je, da se zgolj 80 let po drugi svetovni vojni "celo preprečevanje genocida najbolj gnusnega zločina proti človeštvu – ne zdi več tako samoumevno kot nekoč", ter kritizirala "genocidno politiko Izraela proti Palestincem v Gazi".

"Kot ljudje moramo poskrbeti, da Gaza in Zahodni breg nikoli ne izgineta iz soja političnih žarometov," je dejala Pirc Musar.

Dodala je, da naš odnos do Gaze razkriva, kdo smo v resnici, in odraža naše razumevanje človečnosti. "Končni odziv EU na izraelska dejanja v Gazi bo svetu pokazal, kako naši voditelji vidijo prihodnost Evrope – ali so demokracija, enotnost, raznolikost in zaupanje v mednarodno pravo še naprej v središču evropskega povezovanja," je dejala predsednica.

Izrazila je podporo pobudi, da bi Nobelovo nagrado za mir prejeli posebna poročevalka ZN za zasedena palestinska ozemlja Francesca Albanese in zdravniki, ki skrbijo za prebivalce Gaze.

"Ne smemo stati ob strani in zgolj opazovati, kako se zgodovina odvija brez nas. Ne smemo dopustiti, da hladni pragmatizem izsesa dušo iz Evrope. Zdaj je čas, da močnim povemo pogumno, neomajno resnico. To je naš trenutek, da se odločimo, na kateri strani zgodovine bomo stali," je dodala.