Pirc Musar ob dnevu državnosti: Dostojen pokop naj bo naša druga osamosvojitev

Na predvečer dneva državnosti se je državni vrh zbral na slavnostni proslavi na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Pred slavnostnim govorom predsednice republike Nataše Pirc Musar se je v počastitev jutrišnjega dneva državnosti z Grajskega griča razlegla salva šestih topovskih krogel.

"Z dostojnim pokopom kot izpolnitvijo svoje odgovornosti bomo kot država in kot skupnost dozoreli"

Ugled si je treba prigarati, je uvodoma povedala predsednica. Po njenih besedah smo pri tem lahko uspešni, le če ravnamo odgovorno – do preteklosti, sedanjosti, in prihodnosti.

"V odnosu do naše zgodovine in zgodovine mednarodne skupnosti pa 'odgovornost' pomeni tudi odgovornost ne pozabiti. Slovenija je mlada država, zato je odgovornost ne pozabiti toliko pomembnejša," je dejala.

Slovenija je mlada država, zato je odgovornost ne pozabiti toliko pomembnejša. To, da danes ponosno pôjemo slovensko himno po vsem svetu, je privilegij, ki ga nimajo vsi narodi.

Za svojo samostojnost se moramo, kot je nadaljevala, zahvaliti borcem za samostojnost Slovenije: policiji, teritorialni obrambi, upornikom jugoslovanski politiki, pa tudi borcem narodnoosvobodilnega boja, ki so se med drugo svetovno vojno uprli okupatorju.

"Odgovornost ne pozabiti pa pomeni tudi ureditev dostojnega pokopa žrtev povojnih pobojev. Cilj, za katerega si prizadevamo, še ni dosežen, a je na obzorju. Zavedamo se svoje odgovornosti, da končno udejanjimo pravico vsakega do pokopa in groba. Zato še enkrat ponavljam: naredimo ta korak. Naredimo korak, ki ne bo zmagoslavje enega politika, ene politike, ene stranke ali ene koalicije. Dostojen pokop naj bo naša druga slovenska osamosvojitev. Osamosvojitev intime od dnevne politike ter politizacije slovenske medvojne in povojne zgodovine. Z dostojnim pokopom kot izpolnitvijo svoje odgovornosti bomo kot država in kot skupnost dozoreli," je bila še jasna Pirc Musar.

Nato se je predsednica dotaknila aktualnih in preteklih konfliktnih območij na svetu: v Ukrajini in Gazi, Sudanu, Mjanmaru, genocida v Srebrenici – katerega "rane še danes niso zaceljene in zločini niso pozabljeni".

Gaza po predsedničinih besedah medtem ne postaja le sinonim za nečlovečnost, ampak tudi še en sinonim za rušenje temeljev mednarodnega prava.

O zločinu, ki se dogaja v Gazi, je treba, tako Pirc Musar, vpiti in opozarjati: "Vsak dan. Vsako uro. Vsako minuto. Naj se ta morija Palestincev konča – naj se genocid v Gazi konča, ne čakajmo, da bo izvršen do konca!"

Nadalje je opozorila na pet aktualnih težav slovenske politike. Kot prvo je izpostavila neupoštevanje uveljavljene ljudske volje, izražene na referendumu, na primer glede uvedbe preferenčnega glasu, in odpovedanem referendumu o gradnji JEK 2. Med izzivi je navedla še netransparentnost ter trk meritokracije in strankokracije, ki da je v Sloveniji težava že dolgo. Po njenih besedah se moramo s prakso "izbire kadrov po načelu, da ni pomembno, kdo je, samo da je naš", resno ukvarjati.

Izpostavila je še problematiki podnebne krize, ki jo moramo naslavljati, še preden preide v naravne katastrofe, in pravosodje.

"Zgled za pavšalno in splošno diskreditiranje pravosodja žal dajejo sami politiki. Motivirani le z lastnimi interesi svojo prepoznavnost zlorabljajo za prepričevanje javnosti, da je pravosodje 'pravo' le takrat, ko razsoja v njihovo korist ali korist njihovih političnih somišljenikov in podpornikov. Táko ravnanje zrcali nizko raven politične kulture in je milo rečeno neodgovorno. Vodi v brezvladje," je bila ostra Pirc Musar in dodala, da v takem okolju svojo domovinsko pravico dobijo radikalni ukrepi in rešitve, značilni za avtokracije in ne za demokratične družbe.

Proti koncu govora je naslovila tudi težave, ki pestijo Evropsko unijo: njeno notranjepolitično neenotnost in njen položaj v svetovnem gospodarstvu. "Evropska unija mora postati strateško neodvisna in geopolitično vplivna, vendar mora hkrati ohraniti temelje, na katerih je nastala," je dejala.

Ko se je predsedničin govor znova osredotočil na Slovenijo, je o njej povedala: "Branimo skupnost, ki se zavzema za krepitev vladavine prava, za spoštovanje vseh človekovih pravic, vseh in vsakogar, za učinkovit boj proti korupciji in za zoperstavljanje podnebni krizi. Graditi, zgraditi ter ohraniti tako skupnost in tako državo je dolžnost in odgovorna naloga vsakega politika, vsake stranke in vsake koalicije. Zato, da bomo preživeli kot nacija. Zato, da bomo mi in prihodnje generacije vsak dan in kjer koli ponosni na Slovenijo, na našo državo, ki nam jo zaradi njenih lepot številni tako zelo zavidajo."

"Naša odgovornost je graditi ter ohraniti domovino in svet, ki ju bodo mladi lahko utrjevali ali naredili boljša," je še povedala za konec. "Naša drža danes bo zgodovina jutrišnjih dni," je predsednica republike sklenila svoj govor, preden je vsem zbranim čestitala ob jutrišnjem dnevu državnosti.

Urška Klakočar Zupančič: "Orožje so dobili v roke tisti, ki so lačni krvi"

Na predvečer dneva državnosti je poslance in goste na slavnosti seji nagovorila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je ob tem spomnila, da je danes samostojna Slovenija nastajala v precej drugačnem času od današnjega.

Osredotočila se je na dogajanje v svetu, ne le v Sloveniji. Dejala je, da je mednarodna skupnost že nekaj časa kotel, v katerem vre: da ekstremisti želijo vladati mimo demokratičnih standardov, da posamezniki želijo kopičiti moč in krati bogastvo, ki pripada vsem ter da se rušijo civilizacijske vrednote, za katere se človeštvo bori že stoletja.

Kot da je človeštvo kolektivno izgubilo zgodovinski spomin, spet živimo v času, ko nemo in otopelo opazujemo vojne zločine ali celo genocidna dejanja; ko ljudi ne motijo smrti deset tisoče otrok, pobijanje čakajočih na hrano in izstradana otroška telesa, je dejala predsednica DZ. Vojni prizori in retorika dela politike nam slikajo kruto resničnost popolnega razčlovečenja, je dodala.

Izpostavila je tudi "neverjetno hipokrizijo" tega, da se agresija nekaterih držav nad drugimi v določenih primerih obsoja, v določenih pa tolerira ali spodbuja. Izrazila je ogorčenje nad pritiski, grožnjami in sankcijami, s katerimi se dandanes soočajo mednarodne institucije: "Priča smo poskusom popolne razgradnje mednarodnih pravnih in etičnih standardov."

"Orožje so dobili v roke tisti, ki so lačni krvi in katerih ime se bo nenazadnje za vse večne čase vpisalo na sramotilni steber, ker zgodovina je na koncu vseeno pravična," je še povedala v nagovoru.

Ljudi je ob tem strah, težek izziv pa je po oceni Klakočar Zupančič jih pomiriti tako, da politika pokaže, da se je še sposobna sporazumevati in reševati konflikte po mirni poti.

Modrost sporazumevanja različno mislečih so medtem zmogli predhodniki današnjih poslancev pri najpomembnejših korakih slovenskega osamosvajanja, je predsednica DZ potegnila vzporednice z dogajanjem pred 34 leti. "Vseskozi so se zavedali tudi dejstva, da bodo kljub plebiscitarni odločenosti slovenskega naroda za samostojno državo pogajanja tista, ki bodo terjala manj nedolžnih žrtev kot odprt konflikt," je poudarila.

Tudi v prihodnosti pa bo pomemben del občutka varnosti ljudi v sposobnosti politike, da pokaže dovolj poguma, pokončnosti in doslednosti, da pomiri strahove in zagotovi pogoje, da se bodo vsi prebivalci Slovenije počutili svobodne in varne. To pa bodo lahko dosegli le z doslednim zagovarjanjem spoštovanja civilizacijskih pridobitev, to je človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije, pravne in socialne države, varstva okolja in spodbujanja pozitivnih odnosov med ljudmi ter sočutja, je sklenila predsednica DZ.

Medtem je na slavnostni seji Državnega sveta, ki je potekala popoldne, njen predsednik Marko Lotrič pred dnevom državnosti poudaril, da je odločitev za samostojno državo terjala pogum, ki ga je danes treba znova zbrati za njen napredek. Tega ne bo brez skupnega napora in medsebojnega poslušanja, je poudaril ter med ključnimi izzivi izpostavil gospodarsko konkurenčnost in politično odgovornost.