Menu Item
Predsednica republike in vrhovna poveljnica obrambnih sil Nataša Pirc Musar se je seznanila s stanjem pripravljenosti Slovenske vojske (SV) v lanskem letu. Kot je dejala, je SV izvedla vse naloge, ki so ji bile zaupane. Dodala je, da še vedno sicer obstajajo določena neskladja oziroma odstopanja pri zmogljivostih, delovanju in vzdržljivosti obrambnih sil, vendar se hkrati odvijajo koraki tudi v pozitivno smer.
Predsednica republike in vrhovna poveljnica obrambnih sil Nataša Pirc Musar se je danes seznanila s stanjem pripravljenosti Slovenske vojske (SV) v lanskem letu. Kot kaže poročilo, še vedno obstajajo nekatera neskladja oz. odstopanja od standardov, a je Pirc Musar prepričana, da je SV sposobna braniti suverenost in ozemeljsko celovitost države.
Pirc Musar sta letno poročilo o pripravljenosti SV v letu 2022 danes predstavila minister za obrambo Marjan Šarec in načelnik Generalštaba Slovenske vojske (SV) Robert Glavaš.
“Dejstvo je, da še vedno obstajajo določena neskladja oziroma odstopanja pri zmogljivostih, delovanju in vzdržljivosti obrambnih sil, vendar se hkrati odvijajo koraki tudi v pozitivno smer,” je dejala predsednica republike. Izpostavila je, da je SV izvedla vse naloge, ki so ji bile zaupane, torej usposabljanja in vaje, nudenje podpore drugim organom, predvsem policiji ter zaščiti in reševanju, poleg tega pa je sodelovala v predvidenih mednarodnih obveznostih, je naštela.
Spomnila je tudi na sprejeto resolucijo za nadaljnji razvoj SV do leta 2040, kjer bo v naslednjih korakih potrebna implementacija preko mandatov več vlad. Po njenih besedah se postopno viša delež obrambnih izdatkov, delež za investicije ter delež sredstev za inovacije in raziskave, kar je pomembno z vidika sodobnih groženj, prebojnih tehnologij in tehnologij za tako imenovano dvojno rabo.
Kot je dodala, je bil napredek narejen tudi pri usposabljanju kot ključni nalogi SV za obrambo države, vse več pozornosti se namenja tudi zmogljivostim kibernetske obrambe. Še vedno pa ostajajo izzivi s starostno strukturo in pridobivanjem pripadnikov SV, je spomnila.
Po njenih besedah se naslavljajo tudi izzivi preteklega zaostanka pri izgradnji ključnih zmogljivosti. Ta se sicer ne bo zmanjšal čez noč, ampak bo zahteval svoj čas in seveda stabilno politično podporo, je še opozorila.
Sicer pa je prepričana, da bo “Slovenska vojska v sodelovanju z ostalimi subjekti in sredstvi zaščitila suverenost in ozemeljsko celovitost Republike Slovenije, če bo to potrebno”.
Kot je še dejala Pirc Musar, mora biti tudi Slovenija pripravljena na spremenjene mednarodne okoliščine. “Nacionalno varnost si bomo lahko učinkovito zagotavljali le z ustrezno opremljenostjo, pripravljenostjo in sposobnostjo zaznavanja, preprečevanja ter odzivanja na sodobne varnostne grožnje,” poudarila.
Po njenih besedah bo zahtevna naloga vseh subjektov nacionalne varnosti, tudi SV, bo pravočasno sledenje razvoju prebojnih tehnologij, saj bo zaostanek predstavljal resno varnostno ranljivost. “Zato potrebujemo ustrezne obrambne zmogljivosti, ki se morajo redno nadgrajevati in modernizirati, te pa morajo biti namenjene nacionalni obrambi in seveda tudi za potrebe Nata,” je še opozorila.
Vrhovno poveljnico obrambnih sil tudi veseli, da so se danes pogovorili o odpornosti države in družbe. “Kakšen pomen imajo dolgoročna vzdržljivost ter odpornost družbe in države ter seveda obrambnih sil, pa praktično lahko vidimo vsak dan v oddaljenosti zgolj 600 kilometrov od slovenske meje, torej v Ukrajini,” je pojasnila.
Robert Glavaš: Pred Slovensko vojsko so boljši časi
Kot je Glavaš dejal na današnji novinarski konferenci, še vedno obstajajo neskladja oziroma odstopanja od zahtevanih standardov, predvsem na področjih zmogljivosti, sposobnosti za delovanje in združljivosti. Med izzivi, ki ostajajo, je omenil kadrovski primanjkljaj v stalni sestavi in tudi vojni sestavi, delno pomanjkljivo popolnitev z ustrezno oborožitvijo, opremo in strelivom in zamike pri doseganju ciljev zmogljivosti.
Glede opredeljenih nalog je Slovenska vojska (SV) v letu 2022 po njegovih besedah zagotavljala ustrezno raven večine izdelanih načrtov uporabe, ustrezno raven neprekinjenega delovanja služb in določenih bojnih in podpornih sistemov, visoko stopnjo pripravljenosti zmogljivosti za izvajanje nalog v skladu z mednarodnimi pogodbami ter pripravljenost operativnih sil, namenjenih za hitro odzivanje v primeru naravnih in drugih nesreč.
Ocena pripravljenosti po njegovih besedah ni le odraz dela pripadnikov SV, temveč odraz celotnega obrambnega sistema, pa tudi pripravljenosti države in družbe za vlaganje v obrambni sistem. “Ta ocena pripravljenosti daje še toliko večjo težo vsem nam, ki smo prispevali k uspešno izvedenim nalogam, da SV lahko vsakoletno dosega zavidljive rezultate,” je še dejal.
Ob tem je izpostavil, da je bilo sprejetih več pomembnih odločitev, ki bodo v prihodnje pozitivno vplivale na pripravljenost in celotno delovanje SV. Med njimi je navedel resolucijo splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja do leta 2040, spremembe na zakonodajnem področju, dvig finančnih sredstev za potrebe razvoja in modernizacije SV, sredstva za raziskave in razvoj ter nadgradnjo sistema vojaškega izobraževanja. Rezultate tega pričakujejo v prihodnjih letih, je dejal Glavaš, te odločitve pa bodo po njegovih besedah v prihodnje pozitivno vplivale na pripravljenost in celotno delovanje SV.
Nujnost vseh teh sprejetih ukrepov se po njegovih besedah kaže v zadnjih mesecih v mednarodnem okolju. To namreč postaja vse bolj nepredvidljivo in tvegano ter lahko v dokaj kratkem času znatno vpliva na našo varnost ali varnost naših zaveznic. “Obdobje tako imenovanih mirovnih dividend je očitno mimo in prilagoditi se moramo novim okoliščina,” je še izpostavil.
Pričakuje, da bodo z vsemi sprejetimi ukrepi dvignili pripravljenost SV na “raven sodobnega vojaškega inštrumenta moči za zagotavljanje naših nacionalnih interesov”.
Šarec napovedal sredstva, “kakršnih obrambni proračun še ni imel”
Na sprejete ukrepe, ki bodo prispevali k boljši pripravljenosti SV, je spomnil tudi Šarec. Poudaril je, da so z resolucijo o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV napovedali bolj ambiciozne cilje in višji odstotek predvidenih sredstev, “kakršnih obrambni proračun še ni imel”. Zavezali so se tudi, da bodo vsaj 20 odstotkov obrambnega proračuna namenili za investicije, dva odstotka pa za raziskave in razvoj, za kar so že v letošnjem proračunu namenili skoraj 13 milijonov evrov. Pri tem je po Šarčevih besedah pomembno, da je v raziskave in razvoj vključena slovenska industrija.
Kot je napovedal, bodo velik poudarek še naprej namenjali razvoju nekaterih zmogljivosti SV, ki so namenjene dvojni uporabi kot podpora sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Spomnil je, da so lani potrdili naročilo modula za gašenje požarov iz zraka na letalu spartan, ki ga bodo dobili v letu 2024.
“Zavedamo pa se, da nobeni vojski še tako sodobna oprema prav nič ne koristi, če je nima kdo uporabljati in z njo upravljati,” je dejal Šarec. Po njegovih besedah se zanimanje za možnosti vključevanja v SV povečujejo, tudi za prostovoljno služenje vojaškega roka in vključitev v pogodbeno rezervno sestavo. Za reševanje kadrovskih izzivov pa so na ministrstvu sprejeli vrsto novosti, je dejal Šarec in med njimi omenil spremembe zakona o službi v SV. V pripravi so tudi spremembe, ki bodo študentom in dijakom omogočale opravljanje delovne prakse v SV.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje