Menu Item
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sprejela predstavnike večjih humanitarnih organizacij, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem pomoči prebivalcem po nedavnih poplavah. Udeleženci pogovora so se zavzeli za vzpostavitev sistema učinkovite koordinacije in izmenjave podatkov prejemnikov pomoči kot tudi državnega sistema kriznega upravljanja.
Pirc Musar se je predstavnikom humanitarnih organizacij zahvalila za prizadevanja in pomoč ljudem. Skupni cilj tako države kot tudi humanitarnih organizacij je prisluhniti potrebam ljudi in jim čim bolj olajšati pot do obnove ali sanacije njihovih domov, zato je predsednica republike predstavnike humanitarnih organizacij povabila k izmenjavi mnenj, izkušenj in idej za usklajevanje nadaljnjih korakov, ki bodo omogočili učinkovito pomoč prizadetim prebivalcem, so po srečanju zapisali v predsedničinem uradu.
Sodelujoči v pogovoru so se strinjali, da je treba vzpostaviti sistem učinkovite koordinacije in izmenjave podatkov, tako glede statusa prejemnikov pomoči kot višine in oblike dosedanjih prejemkov in drugih oblik humanitarne pomoči. Izpostavili so tudi potrebo po ustanovitvi posebnih koordinacijskih skupin v lokalnih okoljih, ki bi zagotavljale koordinacijo razdeljevanja pomoči, nudile potrebne informacije ljudem in izvajale različne preventivne programe, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah. Kot ključno so ob tem ocenili, da ljudje v čim večji meri dobijo odgovore na vprašanja.
“Transparentnost je ključ do tega, da bodo ljudje zaupali”
Predstavniki humanitarnih organizacij so izpostavili tudi nujnost vzpostavitve specifičnega državnega sistema kriznega upravljanja, ki bi v sodelovanju z nevladnimi organizacijami zagotavljal pravočasne, pravične in poštene ter usklajene odzive vseh sodelujočih v primerih različnih elementarnih nesreč. Zavzeli so se tudi za sprejem krovnega zakona o pomoči in razdeljevanju humanitarne pomoči in izrazili pričakovanje po čim hitrejšem sprejetju zakona o obnovi in razvoju, so v sporočilu za javnost še zapisali v uradu predsednice republike.
O poplavah in solidarnosti ob njih je predsednica spregovorila danes tudi v Studiu ob 17h na Radiu Slovenija in izpostavila še pomen transparentnosti porabe denarja, ki se bo nabiral, nenazadnje tudi znotraj humanitarnih organizacij. “Transparentnost je ključ do tega, da bodo ljudje zaupali, da obnova poteka pošteno in dovolj strateško načrtovano,” je dejala Pirc Musar.
Glede zbiranja sredstev za obnovo v obliki dela na solidarnostne sobote ali vplačila solidarnostnega prispevka je dejala, da bo sama verjetno izbrala kar prispevek. Obenem pa je dejala, da je bila morda odločitev vlade za tak način zbiranja sredstev morda malce preuranjena. “Sama bi si želela, da bi bile prej narejene bolj konkretne analize, da točno vidimo, kje in na kakšen način lahko pridobimo sredstva, na to opozarja tudi gospodarstvo, to so namreč zadeve, ki najbolj prizadenejo seveda gospodarstvo, delodajalce in gospodarstvo mi pravi, da se jih morda premalo posluša v tem segmentu, morda bo potrebno več sodelovati z gospodarstveniki,” je opozorila. “Nenazadnje hitrost ni na mestu, ko govorimo o dodatnem davku,” je dodala.
“Vlada po poplavah ni v lahki situaciji”
Vlada sicer po poplavah ni v lahki situaciji, priznava Pirc Musar, škoda je ogromna, vlada pa mora “narediti tako imenovano triažo” in se odločiti, kaj je prioriteta. “Prioriteta vlade je najprej očistiti vse vodotoke,” je ocenila. Ljudi je prosila, da to razumejo, saj gre za ukrep, ki ga je pomembno izvesti pred jesenskimi padavinami.
Sicer pa je država v zadnjih 32 letih na marsikaterem delu zaspala. “Mi danes nimamo vodne inšpekcije, nimamo urejenih centralnih arhivov o slovenskih vodotokih, vse to so stvari, ki jih bo treba zdaj vzpostaviti, če želimo, da bo naša prihodnost lepša, boljša, da se bomo znali hitreje odzivati na to, predvsem pa, da bomo znali graditi v prihodnosti tako, da se nam noben most ne bo več porušil,” je dejala.
V pogovoru za Radio Slovenija je predsednica sicer spregovorila tudi o drugih aktualnih zadevah. Med drugim se je znova zavzela za reforme, zlasti za zdravstveno, kjer je zagovornica javnega zdravstva. Glede migracij je ponovila, da si želi, da bi Hrvaška “oddelala svoj posel” in da se ne bi bilo treba pogovarjati o zapiranju meja znotraj schengna. Ograjo na meji je znova označila za nesorazmeren ukrep in izpostavila, da je vlada volivcem obljubila umik ograje, zato se ji zdi prav, da to obljubo izpolni. Posvarila je pred sovraštvom pred tujci in opozorila na konflikte v svetu. V tej luči vidi tudi vlogo Slovenije oziroma njene diplomacije v Varnostnem svetu ZN, ki da jo čaka veliko dela. Diplomata Boštjan Malovrh in Samuel Žbogar pa bosta morala delati skupaj in Pirc Musar verjame, da bosta kot izkušena diplomata to zmogla.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje