"Boj zoper dezinformacije je ključen za demokracijo," je na današnji konferenci o digitalni suverenosti dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar in pozvala, da se tega boja lotimo z uporabo umetne inteligence. Ker to za tehnološke velikane ni komercialno zanimiv projekt, se ga moramo po njenem mnenju lotiti na meddržavni ravni. Sama bo zato v naslednjem letu po posvetu s strokovnjaki s področja umetne inteligence pripravila osnutek dokumenta, s katerim bo poskušala vplivati na evropsko politiko.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na konferenci DISCO Slovenia v organizaciji inštituta Danes je nov dan pozvala k uporabi umetne inteligence za boj zoper dezinformacije. To za tehnološke velikane ni komercialno zanimiv projekt, zato se ga moramo lotiti na meddržavni ravni. “Boj zoper dezinformacije je ključen za demokracijo,” je dejala.
Spomnila je, da se je javnost nedavno seznanila z dejavnostjo izraelske skupine Jorge, ki je naročnikom dajala na voljo 30.000 lažnih računih na družbenih omrežjih, ki so uporabljali fotografije pravih ljudi in imeli bančne račune. Skupina je imela stranke v 33 različnih državah, med katerimi je uspešno vplivala na volitve v kar 29 primerih. “To je strašljivo,” je povedala.
Naslednje volitve bodo pod močnim vplivom dezinformacij in napačnih informacij, je opozorila predsednica republike. Rešitev vidi v nadzoru digitalnega z digitalnim, zato bo v naslednjem letu, po posvetu s strokovnjaki s področja umetne inteligence, pripravila osnutek dokumenta, s katerim bo poskušala vplivati na evropsko politiko.
Pozdravila je način, na katerega EU pristopa k regulaciji umetne inteligence, z različnimi predpisi za različne stopnje tveganja. Potegnila je vzporednico z uredbo GDPR, pri pisanju katere so zakonodajalci iskali odgovor na vprašanje kako področje urediti, ne da bi okrnili tehnološki razvoj. Na to uredbo je bilo vloženih kar 3.999 dopolnil, kar je rekord v demokratičnih procesih, je navedla.
Svet Evrope in EU znova orjeta ledino, tokrat na področju umetne inteligence. Pirc Musar zato upa, da bo tudi v tem primeru prišlo do t. i. učinka Bruslja, ko se drugi zakonodajalci zgledujejo po evropskih rešitvah. Uredbi GDPR so velika tehnološka podjetja nasprotovala, je spomnila, glede umetne inteligence pa že sama pozivajo k strožjemu zakonodajnemu okvirju. Zato bi jih predsednica republike povabila k omizju in zakonodajo osnovala z njimi.
“Človekove pravice so kot mišice, če jih ne uporabite – propadejo,” je Pirc Musar sklenila svoje misli.
Program tridnevne konference o digitalni suverenosti se osredotoča na tematike, kot so digitalne pravice, zasebnost, umetna inteligenca ter lastništvo tehnologije.
Konferenco je podprlo dvanajst veleposlaništev Kraljevine Nizozemske iz Srednje Evrope in Zahodnega Balkana, ki so omogočila program štipendij za 36 udeležencev. Direktor oddelka Evropa na ministrstvu za zunanje zadeve Kraljevine Nizozemske Erik Weststrate je v otvoritvenem nagovoru izpostavil pomen nepristranskega dostop do podatkov in lastništva nad njimi za sodelovanje posameznikov in vlad ter za delovanje demokracije.
“Lažne novice, sovražni govor, dezinformacije in umetna inteligenca, pa tudi korporativni interesi tehnoloških velikanov lahko predstavljajo resen izziv za pravilno delovanje pravne države in demokracije,” so njegove besede povzeli na veleposlaništvu. Kot so še dodali, Nizozemska konferenco podpira, “ker verjame v Evropo – v cvetočo civilno družbo s svobodnimi in neodvisnimi mediji ter angažiranimi aktivisti”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje