Pirc Musar: Želim, da KPK čim prej ugotovi, ali je Jaklič kršil integriteto

Predsednica republike Nataša Pirc Musar od Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pričakuje čimprejšnjo ugotovitev, ali je ustavni sodnik Klemen Jaklič kršil integriteto. Jaklič je imel namreč dobršen del svojega mandata odprt popoldanski s. p., čeprav je ustavnim sodnikom z zakonom o ustavnem sodišču prepovedana pridobitvena dejavnost. Jaklič je sicer že prejšnji teden očitke zavrnil in dejal, da mu zakon dopušča dejavnosti, ki jih je opravljal kot samostojni podjetnik.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič je poleg funkcije ustavnega sodnika šest let opravljal tudi pridobitno dejavnost kot popoldanski samostojni podjetnik, je konec prejšnjega tedna poročala Mladina. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ga je zato v petek pozvala k odstopu, Jaklič pa je navedene očitke zavrnil (več o tem v nadaljevanju).

Jaklič je funkcijo ustavnega sodnika zasedel marca 2017, decembra istega leta pa odprl še popoldanski s. p. Tega je zaprl pred dvema tednoma, 2. aprila letos, je poročala Mladina. Iz podatkov na Ajpesu je razvidno, da je Jaklič prek s. p. opravljal dejavnosti visokošolskega sodelavca.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob robu 20. obletnice članstva Slovenije v Evropski uniji, ki so se je udeležili predsedniki sosednjih držav, dejala, da zadeva ni enostavna. Spomnila je, da je KPK o tej zadevi že uvedla preliminarni postopek. “Želela bi si, da čim prej ugotovi, ali je v tem primeru prišlo do kršitve integritete, in če je, bi bilo verjetno prav, da se vprašamo, ali je naša zakonodaja v tem segmentu vendarle dovolj natančna. In če ni, jo bo treba spremeniti,” je dejala.

Poudarila je, da od najvišjih funkcionarjev pričakuje “najvišjo integritetno držo”. “Kar pa danes lahko rečem, pa je to, da morda ni dovolj varovalk, na kakšen način nadzirati delovanje najvišjih funkcionarjev v državi – predvsem kar se tiče zasebnih poslov,” poudarja.

Od preiskovalnih institucij pričakuje odgovor o tem, ali je Jaklič prek s. p. pridobival denar zgolj za znanstveno raziskovalno dejavnost.

Je pa predsednica spomnila na podoben primer iz preteklosti, ko je bil v podobnem primeru še en ustavni sodnik. Takratni sodnik je s. p. ustanovil že pred nastopom mandata, Jaklič pa šele nekaj mesecu po nastopu. “In te situacije naša zakonodaja ne razčisti dovolj podrobno,” je še dodala predsednica Pirc Musar.

Jaklič očitke zavrača, KPK ni pristojna za vprašanja o nezdružljivosti funkcij

Klakočar Zupančič je minuli teden med drugim dejala, da gre za hudo nezdružljivost, saj da je pridobitna dejavnost popolnoma nezdružljiva s funkcijo ustavnega sodnika.

Klemen Jaklič je na očitke odgovoril, da mu zakon o ustavnem sodišču dopušča dejavnosti, ki jih je opravljal kot samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Poudaril je, da je v času, ko je imel odprt s. p., opravljal “izključno samo znanstveno raziskovalno delo”, za kar je bil njegov s. p. tudi registriran.

Ustavnim sodnikom je opravljanje pridobitne dejavnosti prepovedano z zakonom, saj bi ta lahko vplivala na sodniške odločitve. Zakon o ustavnem sodišču v 16. členu tudi določa, da mora ustavni sodnik najpozneje v treh mesecih od dneva izvolitve prenehati z opravljanjem pridobitne dejavnosti. V nasprotnem primeru pa, da mu preneha funkcija ustavnega sodnika.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič — Klemen Jaklič (Foto: Srdjan Živulović/BOBO)

Jaklič je zaradi tega tudi pod drobnogledom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). “V zadevi smo uvedli predhodni preizkus, v katerem bomo navedbe iz prijave preverili z vidika svojih pristojnosti,” so zapisali prejšnji teden. Dodali so, da “v povezavi z nezdružljivostjo funkcij sodnikov veljajo določbe drugih zakonov (ustave, zakona o ustavnem sodišču, zakona o sodniški službi), ki ne napotujejo na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije”. Tako KPK ni pristojna “za obravnavo oziroma presojo nezdružljivosti funkcij teh funkcionarjev”, torej sodnikov.