Menu ItemPitje mikrobiološko onesnažene neprekuhane vode povzroča tveganje za zdravje, ki se lahko kaže v obliki driske, bruhanja, slabosti. Tem so še zlasti močneje podvržene občutljive osebe, otroci, nosečnice in starejši.
Zaradi ujme je na nekaterih poplavljenih območjih države pitna voda onesnažena, kar lahko privede do tveganja za zdravje, predvsem prenosa nalezljivih bolezni. Do preklica naj se voda prekuhava, sicer pa naj se omeji njena raba, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Predstojnica centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ Nina Pirnat je na novinarski konferenci poudarila, da je za prebivalce ključno, da stalno spremljajo opozorila in informacije upravljavcev oskrbnih sistemov glede pitne vode ter upoštevajo ukrep prekuhavanja pitne vode, kadar je ta v veljavi. Pitje mikrobiološko onesnažene neprekuhane vode namreč povzroča tveganje za zdravje, ki se lahko kaže v obliki driske, bruhanja, slabosti, ki so jim še zlasti močneje podvržene občutljive osebe, otroci, nosečnice in pa starejši, je izpostavila.
Ko je v veljavi ukrep prekuhavanja vode, je dodala, pa je treba najprej pogledati tudi, ali je voda motna. “Če je voda motna, moramo najprej izvesti usedanje ali pa jo prefiltrirati prek papirja ali prelikane krpe in scediti v posodo, kjer naj burno vre vsaj minuto, zaradi večje varnosti tri minute. Vodo ohladimo in najbolje, da jo shranimo kar v posodi, v kateri se je izvedlo prekuhavanje. Taka voda je uporabna 24 ur, v izjemnih okoliščinah tudi do 48 ur, če je hranjena na hladnem,” je strnila Pirnat.
S prekuhano vodo si je treba umivati tudi zobe in izvajati nego malih otrok in dojenčkov. Vsa voda, ki jo uporabljamo za pripravo hrane za male dojenčke in otroke, mora namreč biti prekuhana. Če prekuhavanja ni mogoče izvesti, je treba uporabljati ustekleničeno vodo, je poudarila.
Živila, ki so bila v stiku s poplavno vodo, je treba zavreči
Pirnat je opozorila tudi na tveganja, povezana z živili, ki so bila izpostavljena poplavni vodi in so onesnažena tako z mikroorganizmi kot s kemijskimi snovmi. Ob tem ne smemo pozabiti “na trdne delce, drobce, kamenčke, pesek, steklo, zato je treba živila, ki so bila v stiku s poplavno vodo, striktno zavreči,” je izpostavila. Izjema so živila v embalaži, ki ni bila poškodovana, recimo pločevinke ali steklo. Takšno embalažo je mogoče oprati, ne pa tudi, če bi bila izpostavljena naftnim derivatom. “Pomembno je tudi, da živila, ki jih ne bomo uporabljati, ne pustimo kar nekje ležati, ker so odličen vir prehrane za glodavce,” je izpostavila.
Mikrobiološka tveganja so tudi pri čiščenju s poplavno vodo onesnaženih površin, zato je pomembno, da se čiščenja lotijo zdrave osebe brez zdravstvenih tveganj in da se ob tem primerno zaščitijo, na primer z zaščitnim plaščem ter gumenimi rokavicami in škornji. V notranjih prostorih, ki so bili dolgo časa zaprti in je bila v njih poplavna voda, pa se lahko razvije tudi plesen, zato Pirnat ob čiščenju teh prostorov svetuje uporabo zaščitne maske tipa FFP3 in zaščitnih očal. “To je izredno pomembno, ker se na ta način zaščitijo pred vnosom morebitnih spor v zraku,” je strnila Pirnat.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je opozorila, da je vsa krma za živali, ki je bila v stiku s poplavnimi vodami, zaradi možnega mikrobiološkega, kemijskega ali fizikalnega onesnaženja neustrezna, zato jo je treba odstraniti. Za pomoč pri odločitvah o ustreznosti krme se lahko kmetije obrnejo na javno službo kmetijskega svetovanja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!