Menu Item
Plače učiteljev so se, če upoštevamo inflacijo, v zadnjih letih realno znižale v številnih evropskih državah. V času, ko se marsikje soočajo s pomanjkanjem učiteljev, to ni spodbuden trend. Kakšni so podatki za Slovenijo? Kakšne so plače slovenskih učiteljev in njihova realna kupna moč v primerjavi z učitelji v drugih državah?
Poročilo OECD Pogled na izobraževanje (Education at a Glance) 2024, ki ga je pred dnevi analiziral Euronews, ni spodbudno. Primerjava zakonsko določenih začetnih plač učiteljev v 22 državah je namreč pokazala, da so se med letoma 2015 in 2023 te realno znižale v kar desetih od njih. Primerjali so plače učiteljev v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju (na nižji sekundarni ravni) v osnovni šoli – torej učiteljev, ki v Sloveniji učijo višje razrede osnovne šole. V nekaterih državah so bila ta znižanja občutna, je še poročal Euronews.
Analiza je pokazala, da so se plače v tem obdobju najbolj znižale v Luksemburgu, in sicer za 11 odstotkov, v Grčiji za 9 odstotkov, na Irskem, Finskem in v Italiji pa za 6 odstotkov.
Med letoma 2015 in 2023 so se plače znižale tudi v Angliji, in sicer za 5, na Portugalskem za 4 in na Madžarskem za 3 odstotke, je še poročal Euronews.
Zanimivo pa je, da so se na Madžarskem od leta 2013 plače realno dvignile, in to za kar 45 odstotkov. Madžarska se je s tem uvrstila v sam vrh držav, kjer so se učiteljske plače v omenjenem desetletju zvišale. Sledi ji Turčija s 37-odstotnim dvigom. Občuten dvig so zabeležili tudi na Češkem in Slovaškem, in sicer za 18 odstotkov. Ne glede na to učiteljske plače v teh državah ostajajo relativno nizke v primerjavi z drugimi evropskimi državami.
Kako je bilo v Sloveniji?
V Sloveniji so plače glede na podatke OECD in stopnjo inflacije od leta 2013 do 2023 zabeležile realno rast v višini 4 odstotkov, od 2015 do 2023 pa celo za 6 odstotkov. Še bolj zanimiv je podatek za daljše časovno obdobje. Od leta 2000 do 2023 so se začetne plače učiteljev v Sloveniji realno dvignile za 19 odstotkov.
Najbolj se je v tem obdobju poslabšal položaj grških učiteljev, saj je realna vrednost njihove plače v 23 letih upadla za 22 odstotkov. Negativni trend so zabeležili tudi v Italiji, Franciji in Združenem kraljestvu, kjer so se plače realno znižale za 6 oziroma 8 odstotkov.
V številnih državah je bila glede na analizo Euronews prelomnica pandemija covida, zaradi česar se je znižanje plač odrazilo tudi v povprečju EU-25.
Kje so učitelji najbolje plačani?
Plače učiteljev se po Evropi precej razlikujejo, pri čemer imajo kvalifikacije in izkušnje ključno vlogo pri razlikah znotraj posameznih držav, je poročal Euronews.
Po podatkih evropskega omrežja za zbiranje, analizo in izmenjavo informacij o izobraževalnih sistemih Eurydice so se zakonsko zagotovljene začetne letne bruto plače za učitelje v šolskem letu 2022/23 v EU gibale od 9.897 evrov na Poljskem do 84.589 evrov v Luksemburgu.
Učitelji v Nemčiji (62.322 EUR) so zaslužili skoraj dvakrat več kot njihovi kolegi v Franciji (32.186 EUR). Španija (36.580 EUR) je bila nekoliko nad Francijo, Italija (27.079 EUR) pa pod njo.
Slovenija je bila z začetno bruto plačo 21.508 evrov za Italijo, Ciprom (24.497 EUR) in Portugalsko (23.430 EUR), vendar pa precej pred Hrvaško (15.947 EUR) in Grčijo (13.104 EUR).
Še nižje pa so plače v državah kandidatkah za članstvo v EU, saj tam učitelji na leto zaslužijo manj kot 12.000 EUR. Najnižjo začetno plačo prejmejo učitelji v Albaniji, in sicer 7.587 evrov letno.
Plače učiteljev, prilagojene kupni moči
Eurydice omogoča tudi primerjavo začetnih plač učiteljev, izraženih v tako imenovanih standardih kupne moči (angl. Purchasing Power Standards oz. PPS), kar omogočajo pravičnejšo primerjavo. PPS je umetna denarna enota, ki upošteva razlike v cenah življenjskih potrebščin in tako odraža enako kupno moč v vseh državah. To pomeni, da lahko z enim PPS teoretično kupimo enako količino blaga in storitev v katerikoli državi.
Letne zakonsko določene začetne bruto plače v PPS za učitelje v EU so se tako nekoliko razlikovale od plač, izraženih v evrih. Gibale so se od 11.826 evrov na Slovaškem do 49.015 v Luksemburgu. Čeprav so razlike med državami v tej valuti manjše, pa še vedno ostajajo, so opozorili pri Euronews.
V Sloveniji je plača, izražena v standardih kupne moči, nekoliko boljša od nominalne plače, a ne bistveno.
Najizrazitejša razlika med izraženima plačama je očitna pri Turčiji, saj je dejanska kupna moč učiteljev (29.723 EUR) glede na omenjeno analizo bistveno višja od nominalne vrednosti njihove plače (11.389 EUR).
Podoben, čeprav manj izrazit trend je očiten tudi pri nekaterih državah kandidatkah. Na dnu lestvice kupne moči so tako tudi nekatere države članice EU.
Plače niso edini dejavnik
OECD v svojem poročilu ugotavlja, da so plače učiteljev le eden od dejavnikov, ki določajo privlačnost učiteljskega poklica. Avtorji poročila so poudarili, da je treba zagotoviti več možnosti za strokovni razvoj in poskrbeti, da imajo učitelji v svoji karieri dovolj spodbud za intelektualni razvoj.
Številne evropske države se soočajo s pomanjkanjem učiteljev, tudi Slovenija. Eden od ukrepov, ki naj bi omilil ta pereči problem, je plačna reforma. Kot so nam pred časom sporočili z ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki ga vodi Vinko Logaj, se z novim plačnim zakonom v javnem sektorju odpravljajo anomalije, "zaradi katerih so bile učiteljem privlačnejše službe izven vzgojno-izobraževalnih zavodov".
Glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj je takrat komentiral, da ne verjame, da bo nov plačni zakon tisti, ki bo prekinil odhode iz šolstva, saj da se razlika v plačah med javnim in zasebnim sektorjem s tem zakonom ne bo tako bistveno znižala. “Ta premik v plači, ki se bo zgodil postopoma do 1. 1. 2028, bo premajhen, da bi ljudje samo zaradi tega ostali v šolstvu.”
Osnovna bruto plača učitelja z univerzitetno izobrazbo in opravljenim strokovnim izpitom je trenutno približno 2400 evrov, je povedal. Gre za povprečje plač učiteljev v osnovnih in srednjih šolah. Do 1. 1. 2028 se bo njihova plača nominalno dvignila za v povprečju 20 odstotkov, je še dejal.
Ob tem je poudaril, da je vlada opustila prvotno namero, da bi odpravila razlike v vrednotenju posameznih poklicev, na primer med učiteljem in zdravnikom ali med učiteljem in uradnikom. "Te razlike so znatne."
Dodal je, da zgolj plačna reforma ne bo dovolj, da se zajezi odhajanje iz šolstva. "Dokler se ne bo javno mnenje o učiteljih izboljšalo, dokler ne bo ustrezno ovrednoten pomen učiteljstva in izobraževanja, se situacija ne bo spremenila na bolje."
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje