Menu Item
Aprilske plače velike večine javnih uslužbencev bodo višje za štiri odstotke. Vlada je sicer danes sindikatom javnega sektorja predstavila nova izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema, del katerih je tudi zamik uveljavitve nove plačne lestvice. Po pojasnilih vlade je znotraj časovnice še nekaj manevrskega prostora.
Prvega aprila bo velika večina zaposlenih v javnem sektorju pridobila en plačni razred oziroma štiri odstotke. Gre za prvi korak v odpravi plačnih nesorazmerij, o katerem so se sindikati javnega sektorja in vlada dogovorili oktobra lani. Plačnega razreda pa ne bodo pridobili tisti zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače povečale z dogovorom novembra 2021.
Vlada je sicer danes sindikatom javnega sektorja predstavila spremenjena izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema. Predlog novega zakona o skupnih temeljih za plače v javnem sektorju, za katerega je bilo sicer dogovorjeno, da ga sindikatom posredujejo do 15. marca, je trenutno še v zaključni fazi medresorskega usklajevanja, je v izjavi za medije po pogajanjih povedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Preden ga bodo posredovali sindikatom, ga mora sprejeti še vlada, bodo ga pa sindikatom predstavili v prihodnjih dneh oziroma kmalu.
Prav tako bo vlada sindikatom posredovala svoj predlog glede odprave plačnih nesorazmerij, ki jih bodo naslovili znotraj obstoječe plačne lestvice. “Dogovorili smo se, da najprej na centralnih pogajanjih predstavimo oboje, nato bomo v nadaljevanju usklajevali obe zadevi,” je dejala ministrica.
V nadaljevanju bodo pogajanja tako potekala bolj intenzivno. Dvakrat na teden, ob torkih in četrtkih, bi se na ravni delovnih skupin usklajevali o predlogu zakona, ob sredah pa bi po napovedih ministrice potekala pogajanja o odpravi nesorazmerij po panogah. “Na panožnih pogajanjih bomo odpirali tudi vse ostale elemente, ki vplivajo na samo plačno politiko, torej tako nazive kot dopuste kot razne dodatke,” je napovedala Ajanović Hovnik.
Del današnjega srečanja je bil namenjen tudi pojasnilom vlade, zakaj se sprejeta plačna izhodišča za pogajanja razlikujejo od tistih, ki jih je sprva napovedovala vlada. Nekaj manevrskega prostora pri tem obstaja, predvidena časovnica pa po besedah Ajanović Hovnikove pomeni predvsem to, da “se bo treba prilagoditi javnofinančnim zmogljivostim države”.
Sindikati računajo na dogovor o dogovorjenih vsebinah
V pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, razumejo, da bo potrebna določena postopnost. “Je pa sama dinamika stvar pogajanj, ne nazadnje bo verjetno odvisna tudi od tega, kakšni bodo konkretni predlogi, zlasti, kar se tiče odprave plačnih nesorazmerij,” je dejal Počivavšek. Ponovno je izpostavil, da se jim najbolj problematično zdi zamik prevedbe spodnjega dela plačne lestvice na novo šele z letom 2025.
Po Počivavškovih besedah je glede možnosti dogovora do 30. junija gotovo prisotnega nekaj dvoma in nezaupanja. “Vendar mi izhajamo iz tega, kar smo podpisali v oktobru, in seveda računamo, da bomo dosegli dogovor o vsebinah, za katere smo se dogovorili,” je dejal.
Ministrica ob tem meni, da je predlagana časovnica ulovljiva, glede na voljo na obeh straneh, da “postavimo plačni sistem na zdrave temelje”. “Ob koncu dneva je bolj ključno, da se ustrezno dogovorimo in da najdemo skupni konsenz za dobre rešitve, ki bodo zdržale nadaljnjih 10, 15 let, kot sam končni datum 30. junij,” je poudarila.
Na vprašanje, ali imajo zagotovilo, da ima ministrica podporo finančnega ministra oz. premierja pri izvedbi reforme, je Počivavšek odvrnil, da računajo, da pogajalci prihajajo na pogajanja z mandatom.
Obljubljene zaveze niso podpisali
Izračuna finančnih posledic sindikati zaenkrat še niso dobili, prav tako o tem tudi danes ni želela govoriti ministrica. “Mi imamo oceno učinka celotne reforme, ki je ne želimo prejudicirati v javnosti, sploh pa ne s sindikati, ker gre za pogajanja. Tu so pogajanja glede odprave nesorazmerij, kjer bodo na mizi tudi ostale pravice iz delovnega razmerja, kjer se bodo poklicne skupine, če karikiram, odločale o tem, ali želijo več dopusta ali višje plače. Oboje hkrati ne bo šlo, vsaj ne na način, kot je to do sedaj veljalo,” je opozorila.
Danes sicer niso podpisali zaveze, da se na pogajanjih pogovarjajo o vseh elementih plačne reforme, kot je minuli teden napovedovala ministrica.
Ministrica meni, da Fides še nima podlage za nadaljevanje stavke
Ministrica za javno upravo Ajanović Hovnik je komentirala tudi napoved sindikata Fides, da bodo, če do 1. aprila ne bo dogovora o zdravstvenem plačnem stebru, zdravniki 2. aprila stavkali. Kot je izpostavila, stavkovni sporazum s Fidesom vsebuje dva datuma, in sicer 1. april za postavitev stebra in 30. junij za vložitev predloga zakona v parlamentarni postopek. “Steber sam po sebi ne pomeni nič, če ni postavljen v kontekst zakona, ki ga pa usklajujemo tudi z ostalimi sindikati, kjer je rok 30. junij. Še vedno verjamem, da bomo pogajanja vodili za mizo, ne na ulici. Mislim, da tudi cilj Fidesa ni stavka, temveč ureditev razmer na način, da bodo zdravstvene storitve široko dostopne celotni populaciji,” je dejala. Po njeni oceni Fides z 2. aprilom sicer še nima podlage, da nadaljuje stavko.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje