Menu Item
Januarja je začela veljati reforma plačnega sistema v javnem sektorju. Čeprav so se osnovne plače zvišale, nekateri zaposleni izražajo nezadovoljstvo, da so bila njihova izplačila nižja. Na ministrstvu za javno upravo, kjer budno spremljajo izvajanje reforme, poudarjajo, da so osnovne plače zaposlenih v javnem sektorju višje in se nikomur niso znižale. Naslednji teden se bo sestala pogajalska skupina, ki bo obravnavala poročilo mešane delovne skupine, ki bdi nad implementacijo sprememb.
Potem ko je 1. januarja letos začela veljati reforma plačnega sistema za zaposlene v javnem sektorju, na ministrstvu za javno upravo (MJU) spremljajo izvajanje sprememb v praksi. Čeprav so številni zaposleni po prvih izplačilih plač po novem sistemu izražali nezadovoljstvo s plačno reformo, na ministrstvu poudarjajo, da večina nezadovoljstva temelji na vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju.
Kot pravijo, so bila vsa pogajanja o plačni reformi usmerjena v to, da nihče v javnem sektorju ne sme imeti osnovne plače, ki bo nižja od minimalne. Najnižja osnovna plača v javnem sektorju letos znaša 1.277,82 evra bruto. Ob tem reforma predvideva postopne dvige, ki pa v javnem sektorju niso enaki za vse.
Prehod v novi plačni sistem potekal gladko
MJU je zaradi številnih vprašanj, povezanih z implementacijo plačne reforme, ustanovilo mešano delovno skupino, ki jo vodi direktor direktorata za javni sektor Peter Pogačar. Ta skupina se hitro in aktivno ukvarja z vprašanji delodajalcev in tudi zaposlenih v javnem sektorju in odgovarja na njihove pomisleke.
Po besedah naših virov mešana delovna skupina vladno-sindikalne strani doslej ni zaznala, da bi kdorkoli v javnem sektorju imel težave z uresničevanjem plačne reforme v praksi. Pojavljajo pa se predvsem vprašanja delodajalcev, ki so povezana z drugo fazo plačne reforme, pod katero spadajo napredovanja, sistematizacija delovnih mest in višanje plač po novem sistemu.
Kot zelo uspešna se je izkazala aplikacija za izvedbo prevedbe na novo plačno lestvico, ki so jo razvili za delodajalce. Ta je po besedah naših sogovornikov pomagala, da je prehod v novi plačni sistem potekal gladko. Ob tem se je več kot 5.000 ljudi udeležilo brezplačnega usposabljanja upravne akademije o novem sistemu plač v javnem sektorju.
Zakaj so nekateri javni uslužbenci dobili večje izplačilo za december kot za januar?
Ker se je v javnosti pojavilo več namigovanj, da so zaposleni v javnem sektorju po prvi plači po plačni reformi dobili nižje izplačilo kot na primer lani decembra, na MJU pojasnjujejo, da to ne drži, saj so se osnovne plače zvišale. Je pa pri izplačilu treba upoštevati še druge dejavnike, saj je plača sestavljena iz treh komponent, in sicer osnovne plače, dodatkov in delovne uspešnosti.
Po besedah naših sogovornikov so bile višine dodatkov – in ne višina osnovne plače – različne v decembru 2024 in januarju 2025. Med drugim so bile ponekod decembra izplačane nadure, saj je ta predstavljal konec referenčnega obdobja, ob tem pa so številni zaposleni za zadnji mesec leta dobili izplačano tudi postavko delovne uspešnosti.
Poleg tega se je končal posebni vladni projekt, po katerem so nekateri javni uslužbenci dobili izplačilo dodatka za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela. Kot pravijo na MJU, ta dodatek ni bil ukinjen, temveč je bilo njegovo trajanje vezano na začetek izvajanja plačne reforme. Zaradi tega so nekateri javni uslužbenci po plačni reformi dobili manjše izplačilo, čeprav so se jim osnovne plače povišale.
Ramšak Pešec: Nezadovoljstvo predvsem zaradi vrednotenja delovnih mest
Državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec je po seji državnozborske komisije za nadzor javnih financ (Knjf), kjer je opozicija opozorila na plačne anomalije po plačni reformi, dejala, da so spremembe v plačnem sistemu in pri plačah javnih uslužbencev rezultat dveh procesov, ki sta potekala lani in predlani.
“En proces je bila reforma plačnega sistema v javnem sektorju, ki je prinesla spremembe, sistemske ureditve, nov zakon in nove institute. Drug proces pa se nanaša na vrednotenje delovnih mest v javnem sektorju. Kar prihaja v javnost od posameznih skupin o nezadovoljstvu s plačno reformo, je dejansko izraženo nezadovoljstvo z vrednotenjem delovnih mest v posameznih javnih zavodih in poklicnih skupinah v javnem sektorju,” je dejala Ramšak Pešec.
Ob tem je poudarila, da se po novem sistemu plač osnovna plača nobenemu javnemu uslužbencu ni znižala. Potem ko je predsednik vlade Robert Golob pretekli teden v državnem zboru dejal, naj se vsi, ki menijo, da se jim je po novem sistemu osnovna plača znižala, obrnejo na MJU, je državna sekretarka dejala, da ne opažajo povečanega obsega vprašanj od takrat.
“Dobili smo primer pogodbe o zaposlitvi, s katero nam je želel javni uslužbenec dokazati, da je bil prisiljen podpisati pogodbo o zaposlitvi, po kateri ima še vedno doplačilo do minimalne plače. Gre bolj za spodrsljaj v razumevanju pogodbe, ker v tem primeru ne gre za izplačilo do minimalne plače, ampak za prikaz posameznih postopnih višanj njegove osnovne plače, ki pa je po novem sistemu višja od minimalne,” je dejala Ramšak Pešec.
Je pa za prihodnji teden že napovedan sklic celotne pogajalske skupine, kjer bo predstavljeno poročilo o delu mešane delovne skupine. Na seji se bodo pogovorili še o dinamiki in načinu nadaljevanja pogajanj po stebrih, dogovorili pa se bodo tudi o kriterijih za variabilno nagrajevanje za zaposlene v javnem sektorju. Predstavljena bodo še izhodišča, ki jih je že sprejela vlada, za pripravo posebnega zakona za plače zaposlenih javnih uslužbencev v tujini, je pojasnila državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje