Planinska zveza Slovenije opozarja, da je nevarnost snežnih plazov znatna, zato odsvetuje obisk gora, dokler se snežna odeja ne stabilizira. Pohodniki naj svoje pohodniške cilje raje prestavijo na nižjeležeče predele.
Zimske razmere v gorah vabijo planince, a pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) znova opozarjajo, da je treba poznati osnovna pravila obnašanja v času nevarnosti snežnih plazov. Nevarnost snežnih plazov je trenutno namreč tretje stopnje po evropski lestvici, kar pomeni znatna, zato na PZS odsvetujejo obisk gora, dokler se snežna odeja ne stabilizira. Pred koncem tedna opozarjajo, da se snežne in plazovne razmere ne bodo bistveno spreminjale, zaradi mraza, vetra, slabe vidljivosti ter nevarnosti snežnih plazov bodo zelo zahtevne.
V zadnjem obdobju se snežna odeja v gorah še naprej kopiči, nevarnost je predvsem tam, kjer je veter prenašal sneg in gradil nove snežne nanose. V stari snežni odeji, ki je skrita pod debelo snežno odejo novega snega, pa so zlasti na osojnih pobočjih prisotne šibke plasti, ki lahko na posameznih mestih ob dodatni obremenitvi tudi popustijo.
Pod nadmorsko višino okoli 1.600 m so nevarna predvsem strma travnata pobočja. Snežne in plazovne razmere so zelo zahtevne, nevarnost je težko prepoznati. Pri izbiri pobočja se je treba vesti zelo zadržano, se glasi osnovni nasvet za prepoznavanje nevarnosti plazov.
Strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi svetuje izbiro nižjeležečih predelov in izogibanje območjem, kjer je znatna nevarnost snežnih plazov. Neizkušenim posameznikom pa odsvetuje tudi obisk območij z zmerno drugo stopnjo nevarnosti. Še posebej pa je izpostavil nevarno početje na družbenih omrežjih, kjer se pojavljajo neprimerna vabila v zasnežene gore v pomanjkljivih oblačilih, kot so kratke hlače ali celo kopalke, kar je zelo neodgovorno.
Kot poudarja Šarkezi, je tudi ob ugodnejšem času za obisk gora zelo pomembna popolna oprema. Sem spadajo plazovni trojček (žolna za hitro iskanje zasutih v plazu, sonda za natančno lociranje zasutega in aluminijasta lopata za izkopavanje), pa tudi cepin, dereze in čelada. Ne smejo pa pozabiti niti na prvo pomoč in bivak vrečo ter na mobilni telefon s polno baterijo.
Pogostejšim obiskovalcem gora v zimskem času in navdušenim turnim smučarjem pa na PZS priporočajo tudi uporabo nahrbtnika z zračnim balonom.
Preberite še: Najprej vetroven vikend, nato zasnežen ponedeljek. Koliko snega bo padlo tokrat?
Pet ključnih dejavnikov
Kot so še opozorili na spletni strani PZS, je treba pred odhodom v gore preveriti nevarnost snežnih plazov, ki je prisotna ves čas in povsod tam, kjer je sneg. Zato svetujejo, naj planinci pred turo preverijo podatke na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso) in spletnem portalu crossrisk.
Opozorili so tudi na pet pomembnih dejavnikov, ki močno vplivajo na varnost v gorah. To so nov sneg (večina plazov se sproži v prvem dnevu ali dveh po sneženju), nedavno sproženi plazovi na podobnem terenu, pokanje in hipno posedanje snežne odeje, naslednja nevarnost so zameti, klože in opasti, pa tudi hitra otoplitev in dež (ker omehčajo in oslabijo povezanost snežne odeje).
“V Planinski zvezi Slovenije svetujemo, da se ne glede na izkušnje udeležite tečajev za varnejše obiskovanje zasneženih gora in plazovnih delavnic v organizaciji PZS in posameznih planinskih društev, Združenja gorskih vodnikov Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije,” je dodal Šerkezi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje