Po pošti prejela obvestilo, da na njenem naslovu živita tujca. Kako je to mogoče?

Nedavno se je na družbenem omrežju Facebook oglasila anonimna oseba, ki je prek pošte prejela obvestilo, da je nekdo prebivališče prijavil na njenem domačem naslovu. Spraševala se je, kako je to mogoče, saj je za osebi, ki sta se prijavili, prvič slišala.

Zapisala je, da sta se na njen domači naslov brez vednosti pravzaprav prijavili dve osebi, ki sta priložili ponarejeno najemno pogodbo. "Nista se prijavili na isti dan. V pogodbi piše, da sta dali varščino, a nikoli nismo oddajali stanovanj. Prijavili sta se za obdobje manj kot leto dni," je zapisala.

Kasneje je v komentarjih zapisala še, da gre za dva tujca, ki sta ponaredila tako pogodbo kot njen podpis. Zadevo je prijavila na policijo.

Kdor želi prijaviti stalno ali začasno prebivališče, mora vlogo oddati na upravno enoto. Pogoji in dokazila, ki jih je treba priložiti tej prijavi, so določeni v 6. in 7. členu zakona o prijavi prebivališča, med drugim je treba predložiti dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu.

"Kot dokazilo šteje izjava o lastništvu oziroma solastništvu, najemna ali podnajemna pogodba, dokazilo o užitku, rabi ali služnosti stanovanja, dokazilo o stavbni pravici, dokazilo o preužitku, soglasje lastnika, enega solastnika ali stanodajalca," je zapisano v zakonu.

Kadar obstaja dvom o resničnosti dokumentov, lahko upravna enota uvede postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega oz. začasnega prebivališča in prijavo tudi zavrne. Prav tako upravna enota lahko uvede postopek ugotavljanja prebivališča, ki ga lahko sproži tudi na predlog občine ali v primeru, da stanodajalec, lastnik oziroma solastnik ne dovoli prijave stalnega/začasnega prebivališča.

"Vsem upravnim enotam smo tudi predlagali obveščanje lastnikov oziroma solastnikov o izvedeni prijavi na naslovu njihove nepremičnine, če prijavitelj prijavo izvede brez lastnikove oz. solastnikove navzočnosti," pravijo na ministrstvu. Prijava se sicer ne nanaša na družinskega člana lastnika oziroma solastnika. "Ker so lastniki obveščeni o izvedeni prijavi, lahko hitreje ukrepajo," še pravijo na ministrstvu.

Kaj lahko storijo oškodovanci?

Kot kaže, se je prav to zgodilo v primeru osebe, ki je na družbenem omrežju Facebook delila objavo. Če o prijavi ne bi bila obveščena, je vprašanje, kdaj bi zanjo sploh izvedela.

In kaj na policiji svetujejo lastnikom nepremičnin, ki opazijo, da se je nekdo brez njihove vednosti skušal prijaviti na njihov naslov? Oškodovanci naj na upravni enoti najprej preverijo, zakaj so prejeli obvestilo o prijavi osebe na njihov naslov, nato pa sprožijo postopek ugotavljanja bivališča.

"Če gre za kršitve, lahko zadevo prijavijo neposredno na upravno enoto, lahko pa tudi na najbližji policijski postaji ali na tel. št. 113. Policija bo zadeve na kraju preverila in o ugotovitvah obvestila pristojni prekrškovni organ upravne enote," pravijo na policiji.

Zgoraj omenjena oškodovanka se je ob tem spraševala, kje sta osebi sploh pridobili njene podatke, saj da stanovanja nikoli ni oddajala. Na policiji pravijo, da storilci podatke pridobivajo iz različnih virov. "Najpogostejši vir pa so družbena omrežja, kjer občani nemalokrat sami objavljajo svoje lastne podatke, nevedoč, da je s tem omogočena tudi njihova zloraba," pravijo.

Gre za kazniva dejanja, kakšne so zagrožene kazni?

Če obstaja sum, da je priložena ponarejena najemna pogodba oziroma da gre za lažno prijavo, je treba zadevo prijaviti na policijo. "V tovrstnih primerih je v odnosu do UE, kot pristojnega organa za prijavo prebivališča, mogoče obravnavati razloge za sum storitve kaznivega dejanja overitev lažne vsebine, saj jo storilec spravi v zmoto in s tem doseže, da ta v javnih evidencah potrdi lažno vsebino," pravijo na policiji.

Prav tako pa policija lahko obravnava tudi sum storitve kaznivega dejanja ponarejanje listin, saj je s predložitvijo ponarejene (ali spremenjene) listine izražen namen, da se takšna listina uporabi kot prava. "Glede na ostala dejstva in okoliščine pa bi bilo mogoče obravnavati tudi sume storitve drugih kaznivih dejanj," dodajajo na policiji.

Za takšno početje so zagrožene globe, prav tako pa je za kaznivi dejanji overitev lažne vsebine in ponarejanje listin zagrožena kazen zapora do treh let.

Na ministrstvu sprejeli že več ukrepov

Da tovrstne zlorabe niso osamljen primer, se na ministrstvu za notranje zadeve zavedajo, zato že dlje časa izvajajo ukrepe proti fiktivnim prijavam. Pravijo, da so te posledica ponarejanja soglasij lastnikov nepremičnin k prijavi prebivališča, zato so v novem zakonu o potnih listinah in zakonu o osebni izkaznici zagotovili pravno podlago, ki uradni osebi omogoča primerjavo podpisa na vlogi za izdajo potnega lista oziroma vlogi za izdajo osebne izkaznice in podpisa na predloženem dokazilu o pravici do prebivanja na naslovu (soglasje lastnika, najemna pogodba).

S spremembo zakona o prijavi prebivališča leta 2021 se na primer ni več mogoče prijaviti na naslove, kjer ni stanovanjske rabe. "V preteklosti je bilo namreč zaznati trend prijav v poslovnih prostorih in v gospodarskih objektih, kar ni več mogoče," pravijo na ministrstvu.

Poleg tega se je v preteklosti na isti naslov lahko prijavilo več oseb, a s spremembo tudi to ni več mogoče. "Površinski standardi so določeni glede na velikost uporabne površine dela stavbe, namenjene bivanju ali nastanitvi, in število oseb, ki imajo lahko prijavljeno prebivališče na naslovu," so pojasnili na ministrstvu.

Hkrati pa se, kot pravijo, zagotavlja tudi hitrejše vodenje upravnih postopkov, kar pomeni, da lahko prijavo prebivališča, kadar pogoji niso izpolnjeni, zavrnejo.

Lastniki lahko tudi sami preverijo, kdo je prijavljen na njihovem naslovu

Na ministrstvu so opomnili, da lahko lastniki nepremičnin sicer tudi sami preverijo, kdo je dejansko prijavljen na njihovem naslovu.

"Upravna enota lastniku ali solastniku nepremičnine na določenem naslovu na njegovo vlogo posreduje podatke o imenu in priimku, letu rojstva in vrsti prebivališča vseh posameznikov, ki imajo oziroma so imeli prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na tem naslovu," pravijo, a dodajajo, da lahko pridobijo le podatke za obdobje lastništva ali solastništva te nepremičnine.

Sicer pa lahko lastnik ali solastnik nepremičnine z izpolnjeno vlogo tudi vnaprej obvesti upravno enoto, da ne soglaša s prijavo prebivališča na naslovu nepremičnine, katere lastnik oz. solastnik je.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Režiser, ki je šel v zapor