Menu ItemVlada je po trdem delu in težkih usklajevanjih sprejela predlog zakona o ukrepih v zdravstvu, je povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Luka Mesec je poudaril, da ima Levica še vedno pridržek glede vsebine.
“Z veseljem sporočam, da je bil sprejet zakon o stabilizaciji zdravstvenega sistema,” je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema je praktično v celoti usklajen, o nekaj podrobnostih pa se še dogovarjajo, je dejal. Levica ima namreč glede predloga pridržek, je pojasnil minister za delo in koordinator Levice Luka Mesec.
Nasprotovanje zakonu je na Facebooku izrazil tudi poslanec Levice Miha Kordiš. Kot je zapisal, je ta spisan na način, da “pospešuje odliv evrov in kadra iz javnega v zasebno zdravstvo, tako pri družinskih zdravnikih kot pri specialistih”.
Levica takega predloga ne podpira
Pridržek Levice se nanaša na dodeljevanje storitev za skrajševanje čakalnih dob. Levica želi, da bi storitve najprej odobrili javnim zdravstvenim zavodom in šele nato koncesionarjem. Koalicijska pogodba sicer predvideva, da se bodo storitve razdeljevale kaskadno. Najprej naj bi bil razpis samo za javne zavode, okvirno čez 3 mesece za koncesionarje in nato okvirno čez 3 mesece za zasebnike, piše.
Predlog zakona pa predvideva, da se te storitve javnim zavodom in koncesionarjem odobrijo hkrati. Bešič Loredan je dejal, da so koncesionarji del javne mreže in da jih na tej točki ni mogoče ločevati od javnih zavodov. V predlogu so že varovalke, ki preprečujejo slabitev javnih zavodov in krepitev koncesionarjev, je zagotovil. Omenil je še, da se storitve ne bodo dodeljevale z razpisom, ampak tako, da bodo izvajalcem v javni mreži plačali vse storitve, ki jih bodo opravili, ne glede na plan, določen v splošnem dogovoru. Če javnim zavodom in koncesionarjem ne bo uspelo dovolj skrajšati čakalnih dob, bodo vključili tudi zasebnike brez koncesije.
Glede omenjenega pridržka bo imela danes koalicija še en usklajevalni sestanek, je povedal Mesec. Poudaril je, da bodo naredili vse, da najdejo kompromisno rešitev ali dodatne varovalke za zaščito javnih zavodov. Če sprememb ne bo, pa predlog ne bo imel podpore poslank in poslancev Levice, je povedal.
Za večjo dostopnost zdravstva
Zakon o ukrepih za zdravstvo sicer naslavlja tri glavna področja, je povedal Bešič Loredan. “Plačane bodo vse storitve v zdravstvenem sistemu, spremenili bomo sestavo svetov zavodov in vse sile bomo usmerili v primarno raven,” je dejal. “Seveda zasledujemo koncept javnega zdravstva,” je dodal.
S tem želijo povečati dostopnost zdravstvenih storitev ter skrajšati čakalne dobe, je dejal.
“Trdo delo je za nami, trdo delo ekipe na ministrstvu za zdravje, težka usklajevanja z ministrstvom za javno upravo in ministrstvom za finance, ampak kot ekipa smo vsi skupaj delovali čvrsto,” je povedal.
Boštjančič: Ne gre za helikoptersko metanje denarja
Minister za finance Klemen Boštjančič je izrazil veliko zadovoljstvo nad načinom dela pri usklajevanju zdravstvenega zakona. “Bilo je izrazito sodelovalno,” je dejal.
“Sredstva, ki jih bomo dodatno vložili v zdravstvo, bodo imela merljive pozitivne učinke. Ne gre za helikoptersko metanje denarja, ampak zelo ciljne ukrepe, ki bodo povečali učinkovitost in stabilizirali zdravstvo pretežno na primarni ravni, kjer je ocena, da je največji zaostanek,” je dejal Boštjančič.
O ograji, imenovanju državnega odvetnika …
Po predstavitvi zdravstvenega zakona je ministrica za kmetijstvo Irena Šinko predstavila ukrepe na področju cen hrane, ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je povedala, da bo ograja na meji padla, ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan pa je pojasnila, da je vlada zavrnila imenovanje Jurija Groznika za generalnega državnega odvetnika.
Več spornih predlogov umaknjenih
V naslovu predloga zakona o ukrepih v zdravstvu po zadnji verziji ni več besede “interventni”. Predlog je bil v koalicijskem usklajevanju precej spremenjen. V njem zdaj ni nekaterih določb, ki so bile v zgodnejši različici in so jih poznavalci zdravstvenega sistema označili za sporne. Po naših neuradnih informacijah je umik teh določb zahtevala Levica.
Čeprav to iz besedila, objavljenega na spletni strani vlade, ni razvidno, naj bi predlog po neuradnih informacijah v svetih bolnišnic vendarle pustil predstavnike zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki je glavni plačnik zdravstvenih storitev. V vseh javno znanih različicah je bila predvideno, da predstavniki ZZZS ne bodo več nadzirali vodstev bolnišnic. To je sprožilo očitke o politizaciji ter ugibanja o interesih, ki vodijo ekipo na ministrstvu.
Določba, ki je v aktualnem predlogu zagotovo ni, pa je na primer možnost, da bi lahko zasebniki s koncesijo storitve za skrajševanje čakalnih dob opravljali z zdravniki, zaposlenimi v javnih zdravstvenih zavodih. Predlog, ki ga je danes sprejela vlada, to prepoveduje in tako postavlja podobno omejitev za zasebnike, kot je veljala v času prejšnje vlade. Če prepovedi ne bi bilo, bi lahko prišlo do prerivanja kadrov k zasebnikom, piše v obrazložitvi predloga na vladni spletni strani. V praksi bi to prelivanje lahko onemogočalo, da storitve nad programom opravljajo javni zavodi, je pojasnjeno.
Denar doslej ni bil dovolj
Minister za zdravje trdi, da je rešitev za čakalne dobe v predlogu zakona drugačna od prejšnjih, ki so bile neučinkovite. Vendar se zdi, da njegov predlog rešitve ne naslavlja razlogov, zaradi katerih dosedanji projekti niso uspeli zmanjšati čakalnih dob.
Ko se je skrajševanja čakalnih dob lotila prejšnja vlada, se je na primer izkazalo, da mnogi pacienti raje čakajo, kot da bi pristali na zgodnejši termin pri zdravniku, ki ga niso izbrali sami. To je bil eden od razlogov, da je bil porabljen zelo majhen del denarja, ki je na voljo.
Poleg tega se vedno znova potrjuje, da problem pri čakalnih vrstah ni tam, kjer ga vidi aktualno vodstvo ministrstva. Bešič Loredan namreč upa, da se bodo čakalne dobe skrajšale, če bodo bolnišnice in drugi izvajalci dobili plačane vse obravnave in posege, ki jih opravijo. Vendar zdravstvena blagajna za številne storitve, kjer so čakalne dobe najdaljše, to že počne.
Pri programih, kjer ZZZS plača vse opravljene storitve preko plana, so izvajalci v letu 2019 plane skupno presegli za samo 0,3 odstotka. Pri programih, kjer ZZZS plača do 15 odstotkov preseganja programa, pa izvajalci skupno leta 2019 niso dosegli niti 100 odstotkov programa.
Kaže torej, da problem ni samo v denarju, ampak v tem, koliko storitev so zdravstveni delavci sposobni oziroma pripravljeni narediti. Aktualni predlog interventnega zakona dodatne finančne spodbude zanje pri projektu skrajševanja čakalnih dob po zadnjih informacijah ne prinaša. Prav tako ni jasno, kako bi lahko več pacientov prepričali, da preskočijo vrsto.
Loredan je danes pojasnil, da želijo v od treh do šestih mesecih najdaljše čakalne dobe skrajšati za 30 odstotkov, v 16 mesecih jih želijo razpoloviti, v dveh letih pa bi jih lahko zmanjšali za 70 odstotkov vsaj na področjih, kjer je stanje najslabše. Vzporedno nameravajo spodbujati digitalizacijo in druge ukrepe, je dodal.
Ministrstvo za zdravje je danes objavilo akcijski načrt za skrajševanje čakalnih dob, ki ga je, kot je razvidno iz lastnosti dokumenta, pripravila Marjeta Kuhar z nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z njo smo se pred nekaj meseci pogovarjali o razlogih za neuspeh zadnjega poskusa skrajševanj čakalnih dob.
Do 2500 evrov dodatkov na mesec
Poseben dodatek k plači predlog vlade prinaša samo za zdravstvene delavce na primarni ravni. Dodatek za posebne obremenitve bo znašal do 2000 evrov na mesec, dodatek za delo v manj razviti občini pa do 500 evrov mesečno. Dodatka se med seboj ne izključujeta.
Postavlja se tudi vprašanje učinkovitosti ukrepa. Zdravniki splošne medicine so različne dodatke dobivali že prej, a kriza v osnovnem zdravstvu vztraja oziroma se še zaostruje. Predstavniki teh zdravnikov so celo jasno povedali, da rešitev ni v denarju, ampak želijo predvsem sporočilo, da se bo vlada potrudila zmanjšati njihove obremenitve.
Aktualni zakon sicer prinaša tudi osnovo za razbremenitev, saj dovoljuje kadrovsko krepitev ambulant na primarni ravni. Dovoljena bo zaposlitev več srednjih medicinskih sester ter administrativnih delavcev. Poleg tega predlog prinaša možnost začasnega prenosa kompetenc z zdravnikov na diplomirane medicinske sestre. Te spremembe so načeloma pozdravili tudi predstavniki zdravnikov in zdravstvenih delavcev, a se nekateri sprašujejo, ali je v Sloveniji dovolj medicinskih sester.
Prejšnji minister Janez Poklukar je dvignil plače medicinskim sestram v bolnišnicah za 30 odstotkov, da ne bi odhajale delat v ambulante primarnega zdravstva, zdaj pa novi minister daje precej višje dodatke medicinskim sestram v primarnem zdravstvu, so sporočili iz skupine Mladi zdravniki. “Tudi začasni dodatki primarnemu zdravstvu pa ne spremenijo dejstva, da mladi zdravniki delamo dalje za 5,5 do devet evrov na uro,” so dodali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje