N1 razkriva: kaj prinaša predlog zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu

Slovenija 29. Jun 202218:00 > 06. Jul 2022 11:473 komentarji
Delite:
zdravstvo
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Neuradno smo pridobili predlog interventnega zakona za zdravstvo, ki glede na napovedi ministra za zdravje zamuja že tri tedne. Ukrepi, ki so po mnenju ministrstva nujni za stabilizacijo sistema, vključujejo tri različne dodatke za zdravstvene delavce na primarni ravni, nov projekt skrajševanja čakalnih dob, spremembe nadzora v bolnišnicah, odpravo zadnjih sprememb javnega naročanja medicinskih pripomočkov ...

Na N1 smo neuradno pridobili predlog zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev stabilnega delovanja zdravstvenega sistema. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v začetku meseca napovedal, da bo pripravljen do 8. junija, vendar koalicija glede besedila še ni poenotena. Na vprašanje, kje se zatika, minister Bešič Loredan in koordinator Levice Luka Mesec prejšnji teden nista želela odgovoriti.

Po predlogu bi interventni zakon s 1. septembrom uvedel nekatere začasne in trajne spremembe na tistih področjih zdravstvenega sistema, ki jih je minister že večkrat javno izpostavil kot najbolj problematična. S temi ukrepi naj bi se zagotovilo dovolj kadra, opreme in prostorov za stabilno delovanje zdravstvenega sistema, odpravo organizacijskih slabosti in nerazumno dolgih čakalnih dob, piše na začetku dokumenta.

Trije dodatki za osnovno zdravstvo

Bešič Loredan je med predstavitvijo svoje ministrske kandidature na primer poudaril, da je približno 130.000 oseb brez izbranega splošnega zdravnika, okoli 200.000 žensk brez izbranega ginekologa, za čakalne vrste pri specialistih pa sploh ni pravih podatkov. “Situacija je res akutna,” je takrat dejal.

Kot razkriva predlog interventnega zakona, minister meni, da bi imelo več zavarovancev izbranega osebnega zdravnika, če bi zdravstveni delavci na primarni oziroma osnovni ravni zdravstva dobili več dodatkov. Zakon bi tako prinesel tri različne dodatke, plačane iz proračuna. Dodatki, ki so predstavljani v spodnji tabeli, bi bili namenjeni zdravnikom, medicinskim sestram in drugim delavcem v zdravstvu, ki delajo v ambulantah splošne in družinske medicine, pediatrije in ginekologije. Nobenega od teh dodatkov ne bi dobivali zdravstveni delavci, zaposleni pri čistih zasebnikih. Še en od pogojev pa bi bil, da delodajalec prejemnika dodatka nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pošilja točne in ažurne podatke o kadrih in dejavnostih.

Sklepamo lahko, da želi ministrstvo z dodatkom za povečan obseg dela spodbuditi primarne ambulante, naj opredelijo več pacientov. Dodatek za delo v manj razvitih občinah pa je najverjetneje namenjen boljši dostopnosti primarnega zdravstva v krajih, ki sicer za zdravnike niso najprivlačnejši. Dodatka se ne izključujeta, torej bi lahko nekateri zdravniki prejeli do 1.000 evrov mesečnega dodatka.

V zakonu ni pojasnjeno, zakaj bi primarni zdravniki, zaposleni v javnih zavodih, dobili višji dodatek od kolegov, ki delajo pri zasebniku s koncesijo. Ugibamo lahko, da se ministrstvu spodbujanje koncesionarjev ne zdi tako pomembno, saj imajo ti že zdaj več opredeljenih pacientov kot ambulante v zdravstvenih domovih.

Težje vprašanje je, ali bi dodatki res prepričali zdravnike, naj sprejmejo več pacientov. Doslej družinskih zdravnikov dodatna plačila niso prepričala. Poleg tega bi dodatka izplačevali do konca leta 2023, piše v predlogu zakona. To se zdi v nasprotju z dejstvom, da je zdravnikova opredelitev pacienta trajna.

Do 1.000 evrov za specializante

Začasnost dodatka je mogoče razumeti, če verjamemo, da bo tudi sedanja raven obremenitve zdravstvenih delavcev začasna. Dolgoročno rešitev naj bi prineslo višje število zdravnikov na primarni ravni. Zato bi ministrstvo dodelilo do 1.000 evrov mesečnega dodatka diplomatom medicine, ki bi prihodnje leto izbrali specializacijo iz enega od področij primarnega zdravstva. Za ta dodatek bi ministrstvo vladi pustilo možnost, da ga podaljšuje tudi v naslednjih letih.

Ker specializanti v zadnjih letnikih že opredeljujejo paciente, dodatki po predlogu interventnega zakona pa se ne bi izključevali, bi torej lahko obremenjen specializant v podpovprečno razviti občini dobil do 2.000 evrov mesečnega dodatka. Specializanti so sicer uvrščeni od 38. do 53. plačnega razreda, torej njihova osnovna mesečna bruto plača znaša od 1.880 do 3.385 evrov.

Ob tem želi ministrstvo tudi olajšati zaposlovanja tujih zdravnikov primarne ravni. Zanje ne bilo več potrebno soglasje zavoda za zaposlovanje.

Danijel Bešič Loredan
Foto : Borut Živulović/BOBO

Bo tej vladi uspelo porabiti denar za skrajševanje čakalnih dob?

Odpravljanja čakalnih dob bi se sedanje vodstvo ministrstva za zdravje lotilo tako, da bi zdravstvenim zavodom, ki bi opravili ves redni program, po istih cenah plačali še dodatne storitve. Če javnim zdravstvenim zavodom in koncesionarjem ne bi uspelo dovolj zmanjšati čakalnih dob, bi vlada z javnim denarjem plačala tudi storitve pri čistih zasebnikih. V predlogu zakona ni natančno predpisano, kako bo vlada ugotavljala, ali je treba angažirati zasebnike brez koncesije.

Zanimivo je, da želi sedanja vlada, ki je napovedala strogo ločitev javnega in zasebnega zdravstva, pri svojem projektu skrajševanja čakalnih dob postaviti manj omejitev za delo zdravnikov pri zasebnikih kot prejšnja. Vlada Janeza Janše je določila, da zdravnik, ki je za polni delovni čas zaposlen v javnem zavodu, ne sme opravljati storitev za skrajševanje čakalnih dob pri nobenem zasebniku. Po aktualnem predlogu pa bi ta omejitev veljala samo za delo pri zasebniku brez koncesije, medtem ko bi zdravnik, zaposlen v javnem sektorju, lahko skrajševal čakalne dobe pri koncesionarju.

Dodatne storitve za skrajševanje čakalnih dob bi sicer v prvi vrsti plačale komercialne zavarovalnice iz presežkov, ki so jih ustvarili z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem v prejšnjih dveh letih. Ta denar, ki ga je okoli 75 milijonov evrov, je za skrajševanje čakalnih dob predvidela že prejšnja vlada, a ji je uspelo porabiti samo zelo majhen delež. Izkazalo se je, da so v čakalnih vrstah zabeleženi tudi ljudje, ki ne čakajo več, in da resnično čakajoči pacienti pogosto zavrnejo ponujeni termin, čeprav je ugodnejši od tistega, ki ga imajo. Zdaj želi ministrstvo izvajalcem naložiti odgovornost, da sporočajo natančne podatke.

Bešič Loredan aleš Šabeder
Foto : Borut Živulović/BOBO

Do konca novembra menjave vseh svetov bolnišnic

Če so rešitve za primarno zdravstvo in čakalne dobe začasne, pa bi interventni zakon prinesel trajne spremembe svetov zavodov v bolnišnicah. Predstavniki vlade, ki bi v svetih ohranili večino, bi morali biti po novem strokovnjaki s področja zdravstva, upravljanja, ekonomije ali prava. Minister je že v svoji predstavitvi napovedal, da bo funkcija članov svetov “profesionalna”.

Poleg tega v svetih ne bi bilo več predstavnikov zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ter lokalnih skupnosti. Namesto zastopnikov ZZZS bi mesto v svetih bolnišnic dobile nevladne organizacije s področja varstva pacientovih pravic.

Če bo zakon sprejet, bo Bešič Loredan nove člane svetov bolnišnic imenoval do konca novembra. V Sloveniji je 26 bolnišnic, v devetih pa je vlada svete zamenjala že prejšnji teden. To je ob menjavah ministrov za zdravje običajno, neobičajno pa je bila utemeljitev aktualnega vodstva ministrstva, da to počne zaradi slabega poslovanja bolnišnic. Kljub temu argumentu je namreč vlada zamenjala svete tudi v nekaterih bolnišnicah, ki so po njenih kriterijih poslovale dobro. Tak primer je onkološki inštitut, kjer je nov član sveta postal ministrov svetovalec Aleš Šabeder, ki je leta 2018 vodil ljubljanski klinični center in ustvaril 22,4 milijona evrov veliko izgubo.

Referenčnih cen za medicinske pripomočke še ne bo

Med trajnimi spremembami v interventnem zakonu so tudi spremembe postopka oblikovanja vsakoletnih splošnih dogovorov, ki naj bi prinesle boljše načrtovanje delovanja zdravstva. Hkrati bi s tem zakonom opredelili pristojnosti novega urada za nadzor in kakovost, za vsaj dve leti podaljšali veljavnost koncesij, ki bi se iztekle do konca leta 2023, ter olajšali pogoje za odgovorne nosilce zdravstvene dejavnosti. Interventni zakon bi tudi izbrisal spremembe javnega naročanja v zdravstvu, ki jih je na začetku leta sprejela prejšnja koalicija. Tako referenčnih cen za medicinske pripomočke še ne bo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar