Menu Item
Že nekaj mesecev pred tragičnim dogodkom, ko je niti dve leti star otrok umrl v razbeljenem avtu, so policisti enkrat že odhiteli na domač naslov 35-letne mame. Prejeli so namreč anonimno prijavo o zanemarjanju mladoletne osebe: da je otroka sredi marca v samem bodiju za eno uro pozabila v avtu. Policisti elementov kaznivega dejanja takrat sicer niso odkrili, so pa o dogajanju obvestili center za socialno delo, ki mora po besedah naših sogovornikov v vsakem primeru reagirati, od primera do primera pa je odvisno kako. So strokovni delavci v konkretnem primeru ravnali pravilno? Zakaj družine niso obiskali na domu? Na CSD so že uvedli notranjo revizijo, delo strokovnih delavcev pa bo po informacijah N1 preverila tudi socialna inšpekcija.
Po tragičnem dogodku v Sv. Lovrencu, ko je manj kot dve leti star otrok ostal zaprt v osebnem vozilu na soncu ter kljub posredovanju mimoidočega, reševalcev, gasilcev in helikopterja slovenske vojske, umrl, so po spletu zakrožile informacije, da 35-letna mama otroka in njen 38-letni partner na malčka nista pozabila prvič.
“Mama je pozimi *** pozabila v avtu, oblečenega le v bodi, kjer ga je pred prihodom policije pustila več kot eno uro,” je zapisala ena od uporabnic družbenega omrežja Instagram.
Za N1 so na Policijski upravi Celje potrdili, da so velenjski policisti marca letos res prejeli anonimno prijavo o zanemarjanju mladoletne osebe. “Policisti so opravili razgovore z več osebami, elementov kaznivega dejanja takrat niso ugotovili,” so pojasnili na upravi. Možje v modrem so z ugotovitvami seznanili tožilstvo in center za socialno delo, kjer pa so osumljeno mater poznali že pred tragičnim dogodkom.
Na CSD Savinjsko – Šaleška je namreč prihajala zaradi urejanja varstva in skrbi za otroke, prejemanja denarne socialne pomoči in otroških dodatkov. “Prav tako smo začeli tudi postopek nudenja pomoči družini,” je kmalu po smrti malčka povedal direktor centra Marko Verdev.
A zakaj strokovni delavci kljub temu in kljub obvestilu policije družine niso obiskali na domu? Kakšne postopke so vodili od marčevske anonimne prijave pa do tragičnega dogodka? So ravnali v skladu s stroko? Na ta vprašanja bo odgovorila notranja revizija, ki so jo uvedli na pristojnem centru za socialno delo. “Ker revizija še poteka, vam več informacij še ne moremo podati,” je povedal direktor Verdev.
Center za socialno delo Savinjsko – Šaleška je 23. junija, to je le tri dni po smrti malčka, prejel anonimno prijavo, ki se nanaša na njegove sorojence, ki so trenutno sicer nastanjeni pri sorodnikih. “Nemudoma smo opozorili krajevno pristojen CSD, ki že preverja razmere na terenu,” je za N1 potrdil Marko Verdev.
“Ko je tako hudo, da je ogroženo otrokovo zdravje ali življenje, je treba ukrepati takoj”
Policija centre za socialno delo o prijavah obvešča, tudi če ne zazna elementov kaznivih dejanj, saj imajo prav CSD-ji širši vpogled v dogajanje za štirimi stenami. Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, je pojasnila, da v takih primerih na centru najprej pogledajo, kakšna je vsebina prijave. Direktor socialne inšpekcije Peter Stefanovski pa je ob tem dodal, da se je pomembno zavedati, da vsako kaznivo dejanje ne ogroža otroka in obratno. “Če bi starši ukradli otrokovo premoženje, gre za kaznivo dejanje, ne gre pa za ogrožanje otroka. Hkrati pa je lahko veliko dejanj staršev, ki sicer niso kazniva, ogrožajočih.”
Oba sogovornika sta poudarila, da mora center za socialno delo, tudi če policija elementov kaznivega dejanja ne zazna, oceniti, ali določeno ravnanje kaže na morebitno zanemarjanje, surovo ravnanje in ogrožanje otroka. Socialni delavci morajo pregledati vse informacije o družini, s katerimi razpolagajo.
“Denimo, če je družino v preteklosti že kdo anonimno prijavil, kakšne so bile takrat ugotovitve in kaj je bilo storjenega,” je izpostavila Milavec. “Če jaz osebno dobim obvestilo, najprej skličem interni tim, saj so se z družino mogoče ukvarjali različni socialni delavci. Pogledamo, katere podatke imamo in naredimo oceno ogroženosti otroka. Vprašamo se, ali je treba ukrepati in kako. Torej, ali je treba takoj na teren, v vrtec, šolo, ali je treba poklicati starše. Odvisno je od situacije,” je poudarila.
Če socialni delavci ocenijo, da starši otroka ogrožajo s ponavljajočimi se ravnanji, je povedal Stefanovski, morajo poskusiti stopiti v stik z njimi, “poteze CSD-ja pa so odvisne od tega, kako ogrožajoče je ravnanje staršev”. “Lahko jih samo povabijo na pogovor. Če se starši ne odzovejo, jim socialni delavci ne morejo nič. Druga možnost pa je, da jih pozovejo. Če odziva ni, jih opozorijo, da bodo sledile določene akcije,” je dejal.
“Ko pa je tako hudo, da je ogroženo otrokovo zdravje ali življenje, je treba ukrepati takoj, nimamo časa za ne vem kakšne obiske na terenu, otroka je treba takoj umakniti v varno okolje,” je bila jasna Milavec.
S primerom se bo ukvarjala tudi socialna inšpekcija
Direktor CSD Savinjsko – Šaleška o konkretnem primeru ne more govoriti, pojasnil pa je, da se CSD, ko ugotavlja, ali je otrok ogrožen ali ne, poveže tudi z drugimi institucijami, ki družino oziroma otroka poznajo. Denimo s šolo, vrtcem, zdravstvenim domom ali policijo.
Prav policija je v preteklosti osumljeno mater in njenega partnerja že obravnavala: enega zaradi več kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete ter kaznivih dejanj z elementi nasilja, drugega pa zaradi suma storitve premoženjskega kaznivega dejanja. V hišni preiskavi stanovanjske hiše, pred katero je bil parkiran avto z dečkom, in bližnjega objekta, ki sta ga mati preminulega otroka in njen partner najemala, pa so kriminalisti našli prepovedane substance.
Na vprašanje, kaj konkretno je CSD naredil od marčevske anonimne prijave pa do dne, ko je v razbeljenem avtu umrl manj kot dve leti star otrok, je Verdev podal splošen odgovor. “CSD v primeru, da razpolaga z informacijami o predhodnih obravnavah, pridobi podatke od virov, ki so z družino predhodno sodelovali. Skuša vzpostaviti kontakt in delovni odnos z družino. Izdela oceno tveganja in na podlagi le te načrtuje nadaljnje korake za reševanje primera.”
Priznal pa je, da socialni delavci družine na domu niso obiskali, “ker je mati večkrat letno menjala kraj bivanja in s tem prehajala pod krajevno pristojnost drugega centra”. Bi v tem primeru CSD, ki je družino obravnaval prvi, podatke moral posredovati drugemu centru? Po besedah direktorja socialne inšpekcije je to odvisno od postopka, ki ga center za socialno delo vodi. “Ko socialni delavci vodijo postopek ugotavljanja ogroženosti otroka in se družina preseli, se centra lahko povežeta. Ko pa družina prejema na primer socialno pomoč iz občinskih sredstev, denimo občine Litija, in se nato preseli v Ljubljano, ljubljanski CSD nima pravice vedeti za socialno pomoč, ko ji jo družina prejemala prej.”
Po informacijah N1 se bo z delovanjem Centra za socialno delo Savinjsko – Šaleška zdaj ukvarjala tudi socialna inšpekcija. Med drugim bo preverila, kaj točno je pisalo v obvestilu policije, ki ga je prejel CSD, in s katerimi podatki so socialni delavci razpolagali.
Direktor socialne inšpekcije je opozoril še, da tovrstni primeri, kot smo mu bili priča v Sv. Lovrencu, opozarjajo na težave zahodnih pravnih držav, kjer so “človekove pravice postavljene zelo visoko in zavarovane”. “Ko se zgodi neka grozljiva stvar, se vsi sprašujejo, zakaj se institucije niso prej vključile, ko pa se vpletejo, morda mimo nekih pravil, pa vsi govorijo o kršenju človekovih pravic. In to je problem zakonodajalca.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
