V občinah, kjer so poplave v začetku meseca za seboj pustile katastrofalne posledice, se pripravljajo na ponedeljek, ko so možna krajevna neurja z močnimi sunki vetra, nalivi, udari strel, ponekod tudi točo. Arso je že prižgal oranžni alarm za celotno državo. Občine pospešeno polnijo protipoplavne vreče in jih delijo med občane, v Črni na Koroškem je županja izdala tudi navodilo, naj prebivalci s folijami pokrijejo razpoke, ki so nastale na plazovitih delih.
Da lahko v ponedeljek pričakujemo resne razmere, priča dejstvo, da je Agencija za okolje za nedeljo napovedala izredno novinarsko konferenco. Prav tako je Arso za ponedeljek izdal oranžno opozorilo za celotno državo.
Pričakovati je namreč prehod dokaj izrazite hladne fronte, glavnina padavin pa bo padla v razmeroma kratkem času. “V več delih države bo verjetno hitro naraščanje posameznih hudourniških vodotokov in manjših rek ter poplavljanje padavinske in zaledne vode,” opozarja Arso in dodaja, da so najbolj ranljiva območja ob Kamniški Bistrici, območje Zgornje Savinjske doline in Mežiške doline.
Točne napovedi bodo predstavniki Arsa, Direkcije za vode in Uprave za zaščito in reševanje predstavili v nedeljo, a že zdaj opozarjajo, da so poplavljena območja zelo nestabilna, ljudje pa naj se v času novih padavin ne gibljejo ob strugah in na plazovitih delih.
Poveljnik civilne zaščite za zahodno Štajersko Janez Melanšek je za N1 povedal, da napovedi podrobno spremljajo, ukrepe na terenu pa bodo prilagajali razmeram.
V Črni na Koroškem pospešeno polnijo protipoplavne vreče in jih delijo med občane. “Ljudje jih lahko dobijo pri Faktorju,” je pozvala županja Romana Lesjak, ki skupaj z občani s strahom pričakuje ponedeljek. “Res nas skrbi. Vsi se bojimo tega ponedeljka. To, kar se nam je zgodilo, bomo že prebrodili, ne vem pa, kaj bomo, če se nam scenarij iz začetka meseca ponovi,” je povedala za N1.
Po njenih besedah na terenu vsak dan še vedno odkrivajo nove posledice poplav, občanom pa je pred novim deževjem že naročila, naj razpoke na plazovitem območju prekrijejo s folijami. “Ni jih treba posebej obveščati, vsi spremljajo, kaj nas čaka.”
Razočarana je nad dejstvom, da je na terenu občutno premalo težke mehanizacije, ki bi morala zdaj poglabljati vodotoke in odstranjevati naplavine. Prikimava ji tudi županski kolega iz Ljubnega Franjo Naraločnik, kjer prav tako delijo protipoplavne vreče. “Ljudje so prestrašeni, edini bagri, ki so na terenu, pa so iz naših podjetij. Danes ni niti enega bagra, ki bi ga poslala država ali civilna zaščita. Na žalost,” je opisal stanje v Ljubnem.
Tudi v občini Škofja Loka, kjer je v začetku meseca ob hudournikih poplavljala tudi Poljanska Sora, spremljajo napovedi. Kot je za N1 povedal župan Tine Radinja, bodo skupaj s civilno zaščito po potrebi opozorili vse prebivalce in tudi delavce, ki trenutno čistijo struge vodotokov. Po njegovih besedah so v strugah tako delavci državnega koncesionarja kot tudi domačini.
Kot je dejal Radinja, skušajo pristojne službe na vodotokih zagotavljati zgolj osnovno pretočnost. “Direkcijo za vode že ves čas opozarjamo, da je treba takoj začeti odvoz vsega materiala, ki so ga reke in potoki nanosili,” je povedal župan in dodal, da materiala iz strug še ne odvažajo, ampak predvsem skušajo reke in hudournike speljati nazaj v prvotne struge. “Dela je res veliko. Koncesionar se ga bo moral do jesenskega deževja lotiti s 100-kratno hitrostjo,” je sklenil škofjeloški župan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje