Pogoj PCT morajo izpolnjevati tudi delavci, ki delajo na domu, pojasnjujejo na ministrstvu za delo. Velja tudi samotestiranje s hitrim testom.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti navajajo, da odlok med izjemami ali dodatnimi opredelitvami ne navaja, da bi pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani) morale izpolnjevati osebe, ki pri opravljanju dela prihajajo v neposreden stik z drugimi osebami v okoljih ali dejavnostih v Sloveniji. To torej pomeni, da morajo pogoj PCT izpolnjevati tudi delavci, ki opravljajo delo na domu.
Za opravljanje dela se šteje, da je izpolnjen pogoj PCT, če se presejalno testiranje s hitrim antigenskim testom za samostestiranje izvede enkrat tedensko v enakih presledkih. Za namen dokazovanja samotestiranja odgovorna oseba posreduje delavcu evidenčni list, ki vsebuje datum samotestiranja, rezultat testa in podpis. Sredstva za izvajanje presejalnega testiranja zagotavlja delodajalec.
Samotestiranje se šteje v delovni čas
Čas opravljanja samostestiranja je mogoče šteti v delovni čas, pri čemer pa je po navedbah ministrstva treba upoštevati, da se obdobje, ki naj se všteva v delovni čas delavca, presoja glede na okoliščine konkretnega primera ob razumevanju pomena efektivnega delovnega časa.
Če delavec ne izpolnjuje pogoja PCT, to pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko razlog za ukrepanje delodajalca v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, so pojasnili na ministrstvu.
Delavcu, ki krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delodajalec v primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti izreče opomin ali tudi druge disciplinske sankcije, če so določene v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.
V primeru kršitve lahko sledi tudi izredna odpoved
Kršenje pogodbenih obveznosti ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja je lahko tudi utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Vendar mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga delavca pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil obveznosti iz delovnega razmerja, dodajajo na ministrstvu.
Delavčeva hujša kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjena naklepoma ali iz hude malomarnosti, pa je tudi določen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi od delodajalca. Ob tem mora biti hkrati izpolnjen tudi pogoj, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!