
Z zavrnitvijo zahtevka za revizijo javnega naročila helikopterjev za nujno medicinsko pomoč je ministrstvo za notranje zadeve dobilo zeleno luč za podpis pogodbe za nakup dveh helikopterjev leonardo. Pogodbo bodo podpisali v prihodnjih dneh, zahtevek za revizijo tako ni bistveno vplival na časovnico podpisa pogodbe. Prvi helikopter naj bi bil v Sloveniji oktobra 2027, drugi februarja 2028.
Danes je državna revizijska komisija zahtevek KPK za revizijo javnega naročila helikopterjev za nujno medicinsko pomoč (HNMP) zavrnila kot neutemeljen.
"Z odločitvijo revizijske komisije smo dobili zeleno luč za nadaljnji postopek podpisa pogodbe," je na novinarski konferenci o tem povedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.
Pogodba bo podpisana v prihodnjih dneh, je napovedal.
Odločitev komisije je pozdravil in pojasnil, da so v celotnem postopku javnega razpisa spoštovali zakonitost, transparentnost in strokovnost v celotnem javnem naročilu.
"Na ministrstvu za notranje zadeve zelo spoštujemo mehanizme nadzora in pravno državo in tudi tokrat smo jo, zato smo počakali na odločitev pristojne institucije in danes dobili odločitev," je dodal.
Prvi helikopter bo prispel oktobra 2027, drugi pa februarja 2028.
Načrti, kako povečati in za helikopter prirediti bazo na Brniku, že obstajajo, medtem ko bo z drugo bazo na mariborskem letališču po Poklukarjevih navedbah potrebnega več dela, saj bo treba dejansko bazo še zgraditi.
A minister je prepričan, da bodo do prihoda helikopterjev večino dela že naredili.
Na novinarsko vprašanje o potencialni tretji bazi pa je odgovoril, da trenutni sklep vlade za zdaj predvideva zgolj dve, a da verjame, da bo na mizi vlade eventualno tudi odločitev o tretji in četrti bazi, kar bi tudi sam pozdravil, prav tako še kakšen dodaten helikopter.
Po ministrovih besedah je HNMP pomembna storitev, ki da mora zato biti in ostati javna, a kot je opisal, je "javno naročilo HNMP tek čez ovire in pred podpisom pričakujem še nekaj teh ovir".
Računsko sodišče s svojim predrevizijskim postopkom
Predsednik Državne revizijske komisije Samo Červek je namreč danes dejal, da lahko načeloma zahtevek za revizijo vložita druga varuha javnega interesa, to sta Računsko sodišče in Javna agencija RS za varstvo konkurence, ki sicer javno naročilo obravnavata v svojih postopkih. "Revizijskega zahtevka z njihove strani niso prejeli, niti ne vemo ali bi ga morebiti morali in ali ga bomo prejeli," je dodal Červek.
Računsko sodišče trenutno vodi svoj predrevizijski postopek, dokler ta ne bo končan, pa tudi ne razmišljajo o vložitvi zahtevka za revizijo za razveljavitev postopka po vzoru KPK, so pojasnili za STA.

Agencija za varstvo konkurence pa zadevo še preučuje in dokončne odločitve o tem, ali bo v zvezi s tem ukrepala v svojstvu zagovornika javnega interesa, še ni sprejela, so pojasnili za POP TV.
Predmet revizijskega postopka, o katerem je odločala Državna revizijska komisija, je bila upoštevaje vsebino in meje zahtevka za revizijo presoja zakonitosti določitve merila "od kabine ločen prtljažni prostor z avtomatsko osvetlitvijo v razpisni dokumentaciji". Ugotovila je, da KPK, ki je zahtevek za revizijo vložila kot zagovornica javnega interesa, pri tem ni uspela izkazati naročnikovih kršitev zakona o javnem naročanju.
KPK odločitev Državne revizijske komisije spoštuje. Sama pa skladno s pristojnostmi na področju integritete in preprečevanja korupcije nadaljuje postopke predhodnega preizkusa glede očitkov iz prijav v tej zadevi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje