Menu Item
Pokojnine se bodo z redno uskladitvijo dvignile za 5,2 odstotka, je sklenil svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na seji so obravnavali tudi predloga Zveze društev upokojencev Slovenije in Sindikata upokojencev Slovenije za izredno uskladitev in napovedali pripravo izračuna za dve različici izredne uskladitve od 1. aprila. Po prvi različici bi bila izredna uskladitev v višini 3,5 odstotka, po drugi pa v višini štirih odstotkov.
Sistemski pokojninski zakon določa, da se redna uskladitev izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin.
Pri uskladitvi je treba v 60 odstotkih upoštevati rast plače, v 40 odstotkih pa rast cen življenjskih potrebščin. Rast povprečne bruto plače je bila lani 2,8-odstotna, povprečna letna rast cen življenjskih potrebščin pa 8,8-odstotna, je dejal direktor sektorja za izvajanje zavarovanja na zavodu Andraž Rangus.
Po njegovih besedah 60 odstotkov od 2,8-odstotne rasti plač znaša 1,68 odstotka, 40 odstotkov od rasti cen življenjskih potrebščin pa 3,52 odstotka, medtem ko je seštevek obeh deležev 5,2 odstotka.
Preberite še: Kakšne bodo pokojnine? Znana je višina redne uskladitve, upokojenci hočejo več
Najnižja pokojnina bo po uskladitvi znašala 310,11 evra, zagotovljena pokojnina 687,75 evra, najnižji znesek invalidske pokojnine pa 431 evrov, so zapisali na zavodu.
Na seji so v nadaljevanju obravnavali predloga Zveze društev upokojencev Slovenije in Sindikata upokojencev Slovenije za izredno uskladitev, ki je po opozorilu obeh organizacij nujna zaradi visoke inflacije in velike draginje. Organizaciji sta svoja predloga danes združili v enega, svet pa ga je sprejel. V skladu z njim bo strokovna služba zavoda do naslednje seje sveta pripravila izračun za dve različici izredne uskladitve od 1. aprila.
Po prvi različici bi bila izredna uskladitev v višini 3,5 odstotka, po drugi pa v višini štiri odstotke. V obeh primerih bi se pokojnine upokojenih do leta 2011 dodatno uskladile za en odstotek.
Generalni direktor zavoda Marijan Papež je v razpravi zagotovil, da je naklonjen izvedbi izredne uskladitve v letošnjem letu. Če bi bila izpeljana v skladu s 430. členom pokojninskega zakona, bi lahko zahtevala toliko sredstev kot redna, kar po njegovem opozorilu ne bi bilo vzdržno za pokojninsko blagajno. Glede na to je treba po njegovi oceni najti ustreznejšo pot.
Tudi po opozorilu predstavnika vlade v svetu Francija Klužerja je treba gledati na vzdržnost pokojninske blagajne, na kar pa se je takoj odzval predstavnik sindikatov Andrej Zorko. Pokojninska blagajna je imela po njegovih besedah vedno presežek, dokler se v 90. letih prispevki delodajalcev vanjo niso znižali, medtem ko so prispevki delojemalcev ostali nespremenjeni.
Po njegovem prepričanju je treba gledati na to, da bodo upokojenci lahko preživeli. “Kako lahko država govori o vzdržnosti pokojninske blagajne, če pa je sama povzročila njeno nevzdržnost in s tem ogrozila njeno stabilnost,” je vprašal.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zagotavljajo, da se zavedajo stisk številnih upokojenk in upokojencev. V okviru prenove pokojninske in invalidske zakonodaje želijo nasloviti težave upokojenih in tistih, ki se bodo upokojili v prihodnosti. Pripravljajo več možnih modelov pokojninskega sistema, ki jih bodo v prihodnje predstavili in usklajevali skozi široko javno razpravo, so zapisali na spletni strani.
Člani sveta so imeli nenazadnje pred seboj predlog novele pokojninskega zakona, s katerim želi SDS delodajalcem omogočiti, da obdržijo delavce za poln delovni čas tudi po njihovi starostni upokojitvi, pri čemer bi delavci prejemali celo pokojnino. Tako bi imeli t. i. dvojni status. Iz pokojninskega zavoda pa so sporočili, da se svet s predlogom ni strinjal. Ponovil je že večkrat sprejeto stališče, da nasprotuje parcialnim posegom v pokojninski sistem, in vlado pozval k pripravi celovite pokojninske reforme.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje