V četrtek bo zavod za pokojninsko zavarovanje določil delež redne uskladitve pokojnin, ki bo 5,2-odstotna. Upokojenske organizacije zahtevajo več, a morale bi prepričati vlado, ki ne kaže naklonjenosti njihovim predlogom.
V četrtek bo svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) določil višino letošnje redne uskladitve pokojnin. Ta bo nekoliko višja, kot je bilo predvideno še pred kratkim. Če je vodstvo ZPIZ doslej napovedovalo 4,9-odstotno redno uskladitev, so nam danes sporočili, da bo svet v četrtek obravnaval predlog 5,2-odstotne uskladitve. Zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe se bo torej dvignila s sedanjih 653 na 687 evrov mesečno.
Upokojenske organizacije pa imajo višje zahteve, ki jih utemeljujejo na statističnih podatkih o rasti ceni. Inflacija je bila lani 10,8-odstotna, pri čemer so se cene hrane in brezalkoholnih pijač dvignile za 19,3 odstotka.
Zveza društev upokojencev (ZDUS) predlaga, da svet ZPIZ v četrtek vlado pozove k izredni oziroma dodatni uskladitvi pokojnin v višini 3,5 odstotka. “Gmotne razmere upokojencev narekujejo dvig, ki bi bil večji od zneska redne uskladitve pokojnin,” pojasnjuje predsednik ZDUS Janez Sušnik.
V sindikatu upokojencev pa želijo še večjo rast pokojnin. Svetu ZPIZ predlagajo, naj podpre 5,4-odstotno izredno uskladitev. S tem bi se zagotovljena pokojnina dvignila na 723 evrov mesečno. “Cilj pa je, da zagotovljena pokojnina doseže prag tveganja revščine, torej 771 evrov mesečno,” dodaja predsednica sindikata upokojencev Francka Ćetković.
Preberite tudi: Mesec bi pokojnine višal z dvigom prispevkov. Bo sledila ustavna presoja?
Po zakonu je obvezna samo redna uskladitev, dopušča pa tudi možnost izredne. Če se vlada zanjo odloči, pa zakon narekuje izračun izredne uskladitve na enak način kot pri redni uskladitvi, pojasnjujejo na ZPIZ. Po njihovi razlagi bi bila dvakratna uskladitev v enem letu za enak odstotek nenavadna. Možnost izredne uskladitve je bila v zakon vnesena kot varovalka, če redna uskladitev ne bi bila izvedena, pojasnjujejo. V obdobju varčevanja med leti 2010 in 2015 so bile namreč redne uskladitve omejene.
Vlada pa bi lahko pokojnine dvignila tudi z drugo oziroma novo zakonsko podlago. Tako je na primer ravnala prejšnja koalicija, ki je decembra 2021 pokojnine ob redni uskladitvi, ki je tistega leta znašala 2,5 odstotka, dvignila že za 1 do 3,5 odstotka, odvisno od datuma upokojitve. Za to je državni zbor na predlog stranke DeSUS spremenil zakon.
Koalicija obljubila višji dvig
Vlada je v koalicijski pogodbi napovedala, da bo zagotovljena pokojnina presegla 700 evrov mesečno, torej bi morala vlada letos po redni uskladitvi pokojnine dvigniti še za vsaj dva odstotka. Poleg tega pa je koalicija obljubila tudi, da bo zagotovljena pokojnina znašala deset odstotkov več kot prag tveganja revščine. Roka za to v koalicijski pogodbi ni, določen pa je pogoj, da mora biti ob takem dvigu zagotovljena javnofinančna vzdržnost. Če bi to zavezo uresničili letos, bi morali zagotovljeno pokojnino dvigniti na skoraj 850 evrov mesečno ali skupno za več kot 20 odstotkov.
To je še več kot želi civilna iniciativa Glas upokojencev, ki ji Papež in Sušnik pripisujeta populizem ter nemogoče zahteve. Glas upokojencev predlaga 20-odstotni dvig vseh pokojnin, nižjih od 1.000 evrov, in 15-odstotni dvig pokojnin med 1.000 in 1.500 evrov. “Takšen dvig bi pomenil milijardo evrov dodatnega denarja letno za pokojninsko blagajno,” je v intervjuju za Večer ocenil Papež, “gre za povsem nerealno zahtevo, o kateri ni mogoče razpravljati.” Po zadnjih podatkih je imel ZPIZ lani dobrih 6,7 milijarde evrov odhodkov, pri čemer je imela 913 milijonov evrov primanjkljaja, ki ga je pokril državni proračun.
Vlada je doslej zavračala vse zahteve razen zakonsko obvezne redne uskladitve. Minister za delo in koordinator Luka Mesec je poudarjal, da bo letos pripravil pokojninsko reformo, ki bo, če se bodo uresničile želje njegovega ministrstva, dvignila vsaj najnižje začetne pokojnine. Izhodišča za reformo naj bi pripravili do junija, razmišljali pa naj bi tudi o ukrepih, ki jih je Levica doslej zavračala. Omenja se namreč možnost dviga upokojitvene starosti in povečevanje pomena drugega stebra.
Preberite tudi: Ministrstvo: Pogovoriti se moramo o postopnem dvigu upokojitvene starosti
Vladajoča stranka Gibanja Svoboda trdi, da je skrb za starejše njena prioriteta. Naštela je, da koalicija v boju zoper draginjo regulirala cene elektrike, upokojencem je namenila tako imenovano predčasno redno uskladitev pokojnin, omejila je dvig cen v domovih za starejše in obljubila ureditev podočja dolgotrajne oskrbe.
“Ne rečem, da niso naredili nič, vsaka pomoč je koristna, a rasti cen so takšne, da je treba pokojnine dvigniti bolj,” pravi Sušnik. Zaradi inflacije so se pokojnine v resnici znižale, pa opozarja Francka Ćetković.
S predčasno redno uskladitvijo pokojnin upokojenci niso bili povsem zadovoljni, saj je bila samo začasna. Pomenila je za 4,5 odstotka višjo pokojnino v novembru in decembru lani, januarja pa so se pokojnine spet znižale na zneske iz oktobra lani.
Zagotovljeno pokojnino trenutno prejema malo več kot 90.000 upokojencev. Toliko ljudi je torej delalo vsaj 40 let in se upokojilo po 60. letu starosti, a so bili njihovi prispevki tako nizki, da bi, če institut zagotovljene pokojnine ne bi obstajal, prejemali manj kot 653 evrov mesečne pokojnine.
Ker pa so med upokojenci tudi takšni, ki so se upokojili z manj kot 40 let delovne dobe, pa je v Slovenji več kot 110.000 upokojencev s pokojnino, nižjo od 600 evrov.
Revnim starostnikom država ponuja socialni transfer, ki se imenuje varstveni dodatek, a mnogi revni upokojenci do njega niso upravičeni.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje