Menu Item
Na Koroškem, v Savinjski dolini in drugje v teh dneh odpravljajo posledice katastrofalnih poplav. Policija ob tem opozarja, da goljufi izkoriščajo pripravljenost ljudi, ki želijo pomagati. Pri tem storilci uporabljajo tudi goljufije na spletu.
V številnih krajih po Sloveniji še vedno odpravljajo posledice uničujočih poplav, ki so po obilnem deževju konec tedna prizadele Slovenijo. Policija pa ob tem opozarja, da storilci izkoriščajo pripravljenost ljudi, ki želijo pomagati tistim, ki so v stiski zaradi nedavnih poplav in plazov. Zato opozarjajo na različne oblike goljufij, ki se lahko pojavijo tudi na spletu.
Kot so sporočili policisti, so spletni goljufi izjemno inovativni – “nenehno spremljajo družbene in naravne razmere ter jih uporabijo pri izvrševanju novih oblik goljufij. To storijo tako, da si izmislijo različne scenarije, vse z namenom, da bi od tega imeli premoženjsko korist.” Ob tem so na policiji navedli nekaj primerov spletnih goljufij.
Ponujanje artiklov: Goljufi lahko trenutne razmere izkoristijo tako, da ponujajo artikle, ki so potrebni ob sanaciji poplav (na primer škornje, rokavice, orodje, stroje …), po opravljenem plačilu pa teh ne dostavijo.
Podatki na bančnih karticah: Druga možna oblika goljufije je, da se goljufi izdajajo za kupca, ki na spletu kupuje blago. S pojasnilom, da blaga zaradi oteženega dostopa zaradi poplav ne morejo prevzeti, prodajalca prepričajo, da v lažen spletni obrazec vpiše vse podatke svoje plačilne kartice, na katero bi domnevno v nadaljevanju nakazal sredstva. Tako posredovani podatki plačilnih kartic so nato lahko zlorabljeni. Zato policija opozarja, naj prodajalci ob prodaji ne posredujejo svojih podatkov o bančnih karticah; kupcu naj sporočijo le številko bančnega računa, kamor se nakaže kupnina.
Lažni profili družbenih omrežij: Policija opozarja tudi na morebitne lažne profile na družbenih omrežjih, ki pozivajo ljudi k temu, da donirajo denarna sredstva. Pri tem lahko spletni goljufi uporabijo tako profile lažnih fizičnih oseb kot drugih organizacij, ki dejansko obstajajo. Policija zato ljudem svetuje, da se za kakršnekoli finančne donacije obrnejo na uradne institucije in organe, pri čemer lahko predhodno sami na spletu preverijo resničnost in obstoj imetništva bančnih računov. Prav tako odsvetujejo kakršnakoli nakazila ali predajo denarja neznanim fizičnim osebam, nakazila na neznane tuje bančne račune, nakazila sredstev v virtualnih valutah in druga mednarodna plačila (npr. Western Union in Money Gram).
Na policiji še pravijo, da tovrstna ravnanja preiskujejo kot kaznivo dejanje goljufije, pri čemer je nujno potrebno, da oškodovanec zadevo prijavi. Občasno svetujejo, da ob morebitnem finančnem oškodovanju zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (na primer elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke) in zadevo čim prej prijavijo na najbližjo policijsko enoto ter o tem obvestijo svojo banko.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!