V dneh, ko tudi policiste in gorske reševalce predvsem potrebujejo na razdejanih območjih, smo lahko slišali več pozivov, da se v gore raje ne odpravljamo. Kljub temu pa so morali gorski reševalci in policijski helikopter danes opraviti kar pet reševanj v gorah. "Število intervencij se tako hitro vrača v obdobje pred poplavami in nakazuje na hud avgustovski tempo," izpostavljajo policisti. Več v novici.

Na pomoč sta prišla tudi ekipa z dvema delovnima strojema iz Bosne in Hercegovine.

Preko aplikacije Poplave 2023 je pripravljenost pomagati izrazilo že skoraj 30.000 ljudi, se pa na terenu pojavljajo težave pri uporabi aplikacije, je poročala Televizija Slovenija. Sandi Curk s Civilne zaščite prebivalce, ki so pomoč ponudili in niso prijeli odgovora, poziva, da jim to sporočijo.

Na Goriškem so po poročanju televizije opozorili, da mnogo prostovoljcev, ki so svojo pomoč ponudili preko aplikacije Poplave 2023, ni dobilo odgovora. Curk je poudaril, da so lokalni štabi civilne zaščite preobremenjeni in zagotovil, da zahtevke, ki jih prejmejo, še isti dan obdelajo. Poudaril je še, da imajo trenutno vse zahtevke obdelane in pozval vse, ki odgovora niso prejeli, da to sporočijo republiškemu štabu civilne zaščite.

Vse skupine, ki so na določenem območju že dogovorjene za pomoč s civilno zaščito, poziva, da jim to sporočijo in za njih bodo izdali delovni nalog v najkrajšem možnem času. "To običajno, ko dobimo ta podatek, traja približno 15 do 45 minut," je še poudaril Curk.

Ukrajinski konvoj, v katerem je 14 namenskih vozil 5 bagrov in ekipa 51 ljudi, je prispel v Slovenijo. Spodnji posnetek opreme, ki jo na razdejana področja naše države pošiljajo iz Kijeva, je nastal na avtocestnem počivališču Tepanje, kjer jih je sprejel tudi premier Robert Golob. Več v novici: Prišla je pomoč iz Ukrajine. Kaj so pripeljali in kje bodo pomagali?

Vodstvo sektorja premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Sava je 4. avgusta, na dan, ko so se po mnogih slovenskih krajih začele močne poplave, vsem poslovalnicam z okrožnico prepovedalo sklepanje novih zavarovanj za tveganje poplav ter dodajanje tveganja poplav k že sklenjenim zavarovanjem. Sicer interna okrožnica z oznako zaupno je našla pot na družbena omrežja in sprožila plaz negativnih odzivov. Zavarovalnica pojasnjuje, zakaj prepoved, ki so jo vmes že preklicali. Več v novici.

Operativna služba je znova vzpostavila sistem alarmiranja na zgornjem delu plazu Urbas nad Koroško Belo in ga vključila v sistem javnega alarmiranja, so sporočili z občine Jesenice. S tem je preklicana večina ukrepov, veljavnih v zadnjih dneh, preklicana je tudi splošna nevarnost za prebivalce, so sporočili iz Občine Jesenice.
Med drugim je tako odpravljen ukrep namestitve v Osnovni šoli Prežihovega Voranca in namestitev občanov Koroške Bele v Domu Franceta Bergelja.

Prav tako je preklicano preventivno zapiranje plinovodnega omrežna na Koroški Beli med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter cestne zapore v Trebežu pri kamnolomu, na Cesti talcev 1 in 11 ter na Cankarjevi cesti pri Štefančevem znamenju. Preklicana je tudi SOS številka za pomoč in vprašanja občanov v zvezi s plazom, so v sporočilu za javnost zapisali na občini.

Kljub temu pa se še vedno izvaja 24-urni monitoring in periodični ogledi plazu, zato vse prebivalce naprošajo, naj bodo v naslednjih dneh strpni in omogočijo nemoten promet težki mehanizaciji zaradi del na naplavnih pregradah.

V enem najbolj prizadetih krajev po uničujočih poplavah so bili skupaj premier Robert Golob, prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša in nekdanji predsednik države Borut Pahor. Slednja sta v Lučah pomagala domačinom pri čiščenju, Golob pa si je ogledal posledice poplav in se sestal z župani. Več v prispevku.

Nujno je, da se ustavijo postopki sprejemanja zakonskih in podzakonskih predpisov, ki bi vplivali na večanje stroškov izvajanja zakonskih nalog občin, so na današnji seji predsedstva opozorili predstavniki Skupnosti občin Slovenije (SOS).

Predsedstvo SOS je na spletni seji razpravljalo o potrebnih ukrepih občin in države za prilagajanje in pomoč občinam zaradi vremenskih ujm. Med drugim so izpostavili nujnost medsebojne pomoči in govorili o možnostih pomoči občin, ki niso bile prizadete v zadnjih ujmah. Slednje bi skladno s svojimi zmožnostmi lahko nakazale finančna sredstva prizadetim občinam oziroma bi ponudile svojo strokovno pomoč v obliki kadra, dela, materiala ali strojev, so po seji sporočili iz skupnosti.

Po oceni predsedstva SOS je ključna pomoč pri popisu škode, zato bodo izvedli povpraševanje med občinami o razpoložljivosti zaposlenih na občinskih upravah, ki bi lahko pomagali ocenjevati škodo na terenu in podatke vnašali v aplikacijo Ajda. Strinjali so se tudi, da je treba v izogib vojnemu dobičkarstvu določiti najvišje dovoljene cene za izvajanje storitev, ki so pomembne za sanacije v prizadetih občinah, kot so izgradnja nove infrastrukture, urejanje vodotokov in drugo.

Župani in županje predsedstva so poročali tudi o stanju na terenu. Izpostavili so, da je zaradi velikih količin naplavin nujna informacija države o lokacijah, kam te lahko odlagajo. Težave, so dodali, se pojavljajo tudi zaradi preoblikovanja rečnih strug. Po mnenju županov bo treba nadomestiti zemljišča, ki so bila uničena in niso več primerna za sanacijo in gradnjo, sistemsko urediti upravljanje z gozdovi in vodotoki ter sanirati plazove. Primanjkuje tudi strokovnega kadra, so med drugim izpostavili v sporočilu.

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je ob obisku Črenšovcev, kjer je narasla Mura v soboto podrla del nasipa, dejal, da so zadnji dogodki spodbuda, da nadaljujemo projekt protipoplavne zaščite z nasipi. "Za to imamo na voljo sredstva v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ekipo na direkciji za vode, ki se s tem ukvarja tako v Ljubljani kot lokalno," je povedal v izjavi za medije. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so pomagali zapolniti luknjo v nasipu.

Kot je dodal minister, so vsi posegi v prostor, torej tudi nasipi, kompleksne zgodbe. "Na eni strani so varovana kmetijska zemljišča, na drugi strani varovana narava. Vem, da so predstavniki ministrstva, zavoda za varstvo narave, direkcije za vodo in kmetov že iskali skupne rešitve. A to, kar smo doživeli v prvih avgustovskih dneh, bo gotovo spodbuda za vse, da pridejo do kompromisa," je ocenil.

Iz Direkcije RS za infrastrukturo so za STA pojasnili, da je na območju porušenega mostu čez Mislinjo v Otiškem vrhu že v teku postavitev začasnega premostitvenega objekta. Direkcija bo na vseh mostovih, ki se nahajajo na glavnih in regionalnih cestah, v najkrajšem možnem času ponovno vzpostavila prevoznost. Način vzpostavitve prometa je odvisen od poškodb na objektu. Na lokacijah, kjer so bili mostovi v celoti uničeni, pa bodo postavljeni začasni premostitveni objekti Mabey, so še dodali.

Mestna občina Velenje poziva, naj ob pomoči prizadetim poskrbimo tudi za svojo varnost. Civilna zaščita zaradi varnosti prostovoljcev poziva in prosi naj se prijavijo v aplikacijo Poplave 2023, sicer prostovoljna pomoč ne bo možna. Na dan solidarnosti, 14. avgusta, bodo nudili nujno varstvo v enoti Tinkara Vrtca Velenje, so dodali.
Staršem otrok, ki bodo zaradi izrednih razmer potrebovali varstvo, bodo omogočili dopoldansko varstvo otok.

Elektro Celje poziva prebivalce na poškodovanih področjih, da se ne približujejo električnim vodom. Prav tako opozarjajo vse, ki izvajajo kakršnakoli zemeljska dela na področjih kjer potekajo električni vodi, da o tem obvestijo pristojno nadzorništvo Elektra Celje. Pripravljeni so tudi predstaviti trase vodov, da ne bi prihajalo do dodatnih nepotrebnih poškodb oz. nesreč.

Vse občane, ki pomagajo pri sanaciji posledic ujme, na velenjski občini pozivajo, da uporabljajo zaščitna sredstva in tako skrbijo tudi za svoje zdravje. Pri delu naj uporabljajo rokavice, pri prašenju suhega mulja zaščitne maske, naj si umivajo roke in tako zagotavljajo najvišjo možno stopnjo higiene, saj je pri tovrstnih opravilih povečano zdravstveno tveganje, opozarjajo.

Na območju Medvod, Kamnika in Domžal več policistov PU Ljubljana nadzira promet in izvaja ukrepe za varnost premoženja občanov. Na omenjenih območjih so zaznali več oseb, ki so nameravale izkoristiti priložnost in ljudi, prizadete v poplavah, dodatno oškodovati.

Poleg tega so zaznali, da se pojavljajo klici na stacionarne telefone z različnimi izgovori, s katerimi potencialni storilci preverjajo, ali je objekt zapuščen ali ne. Vsi, ki opazijo sumljive ljudi, ki se zadržujejo v teh krajih, naj o tem takoj obvestijo policijo na številko 113 ali pa policiste na terenu. Niso pa zaznali, da bi bilo kaznivih dejanj več kot prej. Za zagotavljane varnosti so aktivirali več rezervnih policistov.

Znova so opozorili, da je veliko cest predvsem na območju Kamnika še vedno težko prevoznih ali nedostopnih. Predvsem to velja za ceste v smeri Velike planine in Kamniške Bistrice, kamor še vedno skuša priti veliko turistov, ki ne upoštevajo cestne signalizacije. Več lokalnih cest je zaprtih in neprevoznih. V Medvodah je most čez Soro pri Seškovi cesti še vedno zaprt, prav tako tudi podvoz Medvode-Goričane.

Slovenija se pri sanaciji po poplavah nadeja tudi evropske pomoči. Skupno bo naši državi za javno infrastrukturo na voljo več milijard evrov, pri čemer pa bo končen znesek odvisen od uspešnosti črpanja evropskega denarja. Kaj vse ima na razpolago Slovenija in od česa je odvisen končni znesek? Kdaj lahko pričakujemo prvo nakazilo? Preberite v članku Slovenijo čakajo bruseljske milijarde za sanacijo: nam jih bo uspelo počrpati?

"Pomurski policisti smo poskrbeli, da je težka mehanizacija, ki so jo pripeljali iz Slovaške in je namenjena odpravljanju posledic uničljivih poplav v Savinjski dolini, varno in pravočasno prispela na cilj. Pri tem so pomagali tudi mariborski in celjski policisti," so zapisali murskosoboški policisti na Facebooku.

Na poplavljenih območjih začenjajo nastajati tudi večje količine gradbenih odpadkov, ki jih je treba zbirati ločeno, so poudarili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Občine so pozvali, naj zagotovijo začasne odlagalne površine, od koder bodo pristojni odpadke nato odpeljali v predelovalne obrate.

Predsednik vlade Robert Golob si je danes v Zgornji Savinjski dolini ogledal nekatera območja, ki so jih prizadele nedavne ujme. Kot je povedal v izjavi za medije, ima država dovolj denarja za intervencijske ukrepe po ujmah, za prebivalstvo pa bo vlada kmalu pripravila paket pomoči. Več v novici Premier Golob obiskal Zgornjo Savinjsko dolino: Denarja za ukrepe je dovolj.

Vodna ujma ni prizanesla niti soteski Vintgar. Zaradi sanacije je soteska zaprta in bo vrata predvidoma znova odprla v torek, na praznik Marijinega vnebovzetja. Kot je pojasnil predsednik Turističnega društva Gorje Janez Poklukar, je reka Radovna zaradi visokega vodostaja tekla preko galerij in odnašala mostove, hkrati pa v sotesko prinesla naplavine. Poleg tega so material na pot skozi sotesko nanesli tudi hudourniški vodotoki.

"Škoda je kar velika, končne finančne ocene pa še ne moremo podati," je povedal Poklukar in dodal, da v teh dneh intenzivno tečejo sanacijska dela. Zaposleni odstranjujejo naneseni material, skupaj s strokovnjaki za varno delo na previsnih stenah pa pregledujejo celotno sotesko, da bodo, kjer je potrebno, pobočja na novo zavarovali ter zagotovili varen obisk Vintgarja.

Po prvih, zelo grobih ocenah ministrstva za obrambo, je na vseh prizadetih območjih več kot 400 objektov, ki so popolnoma uničeni ali neprimerni za bivanje, jih ni več ali se skoraj ne vidi, da so kdaj stali. "To je zelo groba ocena, do natančne evidence seveda še nismo prišli," je ob podpisu donatorske pogodbe v Ljubljani izpostavil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved. Dodal je, da je stanje uničenih objektov slabo zlasti na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini.

Natančnega podatka, koliko ljudi je ostalo brez doma, na ministrstvu za obrambo še nimajo, je pa Medved izpostavil, da je bilo v času katastrofalnih poplav evakuiranih približno 8.000 ljudi. Že prvi dan poplav sta slovenska vojska in policija v skrajno nevarnih razmerah s helikopterji rešili več kot 200 ljudi z dreves in streh, je dodal.

Slovenija znova dokazuje svojo dobrodelnost. V dobrodelni akciji pod organizacijo RTV Slovenija so do petka do 13. ure zbrali 1.102.523 evrov. Znesek bo namenjen prizadetim v poplavah. Akcija še poteka, s klicem na 01 472 00 11 ali SMS sporočilom DARUJ5 oz. DARUJ10 na 1919 lahko s prispevkom pomagate tudi vi.