Zaradi izpustitve osumljenca sestanek pri premierju Golobu

Kot smo poročali, so v petek iz pripora izpustili edinega osumljenca za smrtonosni napad na Aleša Šutarja. Kot so sporočili z novomeškega okrožnega sodišča, so med preiskavo ugotovili, da "ni več podana večja verjetnost, da je prav priprti storil očitano kaznivo dejanje na škodo oškodovanega Šutarja, kot da ga ni storil". Sodna preiskava zoper 21-letnega obdolženca iz romske skupnosti - šlo naj bi za Sabrijana Jurkoviča - sicer še ni zaključena.

Premier Robert Golob je po petkovi izpustitvi danes sklical sestanek s predstavniki ministrstev za pravosodje in notranje zadeve ter policije, vrhovnega sodišča in tožilstva. Sestanek je bil interne narave, so pojasnili in dodali, da je sogovornike pozval, naj zaradi občutljivosti primera poskrbijo za transparentnost in tekoče obveščajo javnost. S tem je seznanil tudi novomeškega župana Gregorja Macedonija.

Odprava pripora ne pomeni, da za usoden udarec ne bo odgovarjal nihče, še manj, da je zadeva s tem zaključena, so zatrdili na vrhovnem državnem tožilstvu. Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, bodo v okviru svojih pristojnosti naredili vse, da storilec ne bo ostal nekaznovan.

Sodba se lahko opre le na izjave pred sodnikom

Pojasnili so, da je okrožno državno tožilstvo v Novem mestu v primeru napada na Šutarja postopalo hitro in na podlagi v tistem trenutku znanih dejstev. Na podlagi prejete kazenske ovadbe in priložene obsežne dokumentacije je ocenilo, da je podan utemeljen sum, da je kaznivo dejanje storil ovadeni. Zato je vložilo zahtevo za preiskavo in predlagalo pripor.

Dodali so, da izjave, ki jih zbere in zapiše policija v predkazenskem postopku, v kazenskem postopku niso dokaz. Za dokaz namreč veljajo le izjave, ki so podane pred preiskovalnim sodnikom. Samo na te izjave se nato lahko opre sodba.

Tekom kazenske preiskave se lahko stopnja začetne utemeljenosti suma, kot je izhajala iz prilog kazenske ovadbe, ne nadgradi, temveč se zniža, kar ni posledica napačnega ali slabega dela policije in tožilstva, pač pa je to odvisno od konsistentnosti izjav prič, še posebej, če očitek večinoma temelji na njihovih izjavah. To je bil po navedbah tožilstva tudi razlog, da je sodišče zoper obdolženega odpravilo pripor.

Tudi s policije so danes sporočili, da izjave oseb, podane policiji v predkazenskem postopku, nimajo enake procesne teže kot izjave prič, podane pred sodiščem v fazi sodne preiskave. Policija na kasnejši potek zaslišanj, način pričanja ali morebitne spremembe izjav v sodnem postopku nima vpliva, so zapisali.

Policija zagotavlja, da so preiskavo izvedli strokovno in zakonito

Zatrdili so, da so kriminalisti in policisti izvedli intenzivno, strokovno in zakonito kriminalistično preiskavo. Na podlagi zbranega gradiva je državni tožilec po zaslišanju osumljenca predlagal odreditev pripora, o katerem je nato neodvisno odločil preiskovalni sodnik. Dejstvo, da je bil pripor odrejen in kasneje tudi podaljšan, potrjuje, da so bili v tistem trenutku izpolnjeni zakonski pogoji za obstoj utemeljenega suma in pripornih razlogov, so poudarili na policiji.

Odločitev sodišča o odpravi pripora je v izključni pristojnosti neodvisnega sodstva in ne pomeni, da policija ni opravila svojega dela, niti ne pomeni zaključka kazenskega postopka. Preiskava se nadaljuje, so še zatrdili na policiji.

Da je policija v tem primeru ravnala zakonito in strokovno ter da je odločitev o priporu v pristojnosti sodišča, je poudaril tudi generalni direktor policije Damjan Petrič. Ob tem je pozive k njegovemu odstopu, ki so se pojavili po odločitvi sodišča, označil za del javne razprave, a pri tem opozoril, da stabilnost in neodvisnost policije ne smeta postati predmet političnih pritiskov. "Moja dolžnost je zagotoviti zakonito in strokovno delovanje policije ter varnost ljudi, kar bom opravljal tudi naprej," je sklenil Petrič.

Zaradi občutka negotovosti, ki ga je pri ljudeh povzročila odločitev o izpustitvi 21-letnika, policija na območju Novega mesta in širše zagotavlja okrepljeno prisotnost in preventivne aktivnosti, usmerjene v varovanje javnega reda in varnosti. Javnost ob tem pozivajo k umirjenosti in zaupanju v delovanje institucij pravne države.