Policija po Toninovih očitkih: Takšni namigi so neutemeljeni in žaljivi

Policijska uprava Maribor je v začetku meseca na Specializirano državno tožilstvo (SDT) podala kazensko ovadbo proti štirim osebam. Gre za takratne poslance NSi Mateja Tonina, Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata.

Kot smo razkrili na N1, naj bi se ovadba nanašala na nenapovedan nadzor članov Knovsa, ko so novembra 2023 na policiji med drugim preverjali, ali je ta prisluškovala nekaterim akterjem iz afere Dars, na seznamu 15 telefonskih številk so bili tudi vidni člani NSi.

Predsednik NSi Tonin je zanikal zlorabo nadzora Knovsa in odtekanje informacij k vidnim članom stranke, med njimi tudi nekdanjemu predsedniku uprave Darsa Valentinu Hajdinjaku. Hkrati je ponovil očitek, da se policija uporablja za boj zoper opozicijo.

Ta teden smo razkrili nova imena s seznama 15 številk, za katera naj bi člani Knovsa na policiji preverjali, ali jim ta prisluškuje. Prav tako naj bi iz ovadbe, ki jo je pridobila Televizija Slovenija izhajalo, da je Tonin takoj po opravljenem nadzoru 7. novembra 2023 v skupini kriptirane aplikacije z imenom Dars o ugotovitvah nadzora obvestil njene člane.

Tonin vztraja, da Knovs pri nadzoru na policiji ni kršil zakona in je za Televizijo Slovenija tudi zatrdil, da sporna sporočila v zasebni šifrirani skupini, kakršna so prikazali mediji, ne obstajajo. V torkovi oddaji Odmevi je spomnil na primer poslanca Andreja Magajne in dejal, da ne more izključiti tega, "da so na policiji lahko naredili neko lepljenko iz sporočil", ki so si jih pošiljali po tistem, ko so bile te stvari že javno objavljene. Dejal je tudi, da policija vlaga kazensko ovadbo za stvari, ki jih je storila sama. Tonin namreč meni, da je policija nepooblaščeno obvestila takratno generalno sekretarko Svobode Vesno Vuković.

Policija odgovarja: Zanikamo neresnične navedbe

Na Generalni policijski upravi so v današnjem odzivu pojasnili, da je v konkretni kriminalistični preiskavi predkazenski postopek usmerjalo SDT, vodili pa so jo mariborski kriminalisti, s čimer se po njihovih navedbah zagotavlja enakomerna obremenitev sektorjev kriminalističnih policij na policijskih upravah in v konkretnem primeru tudi neodvisnost preiskave.

Mariborski kriminalisti so preiskavo vodili zakonito, strokovno in profesionalno ter popolnoma v skladu s kriminalistično stroko, zagotavljajo na policiji. Zato v tem delu tudi odločno zanikajo "vse neresnične navedbe, ki se nanašajo na pridobitev dokazov in na očitke njihovega prirejanja". Nenazadnje so bili med drugim dokazi pridobljeni tudi na podlagi sodne odredbe za to pristojnega sodišča, so dodali.

Kot so pojasnili, so v skoraj leto dni trajajoči preiskavi kriminalisti na podlagi zbranih dokazov ugotovili utemeljen sum, da je bilo storjeno uradno pregonljivo kaznivo dejanje, zato so na podlagi usmeritev SDT zoper več oseb podali kazensko ovadbo.

Ob tem na policiji zagotavljajo, da policisti pri pridobivanju in vrednotenju dokazov ravnajo profesionalno in v skladu z najvišjimi standardi. Policija pa "nima ne razloga ne pooblastil, da bi kakorkoli posegala v verodostojnost, vsebino ali obseg dokaznega gradiva. Kakršnikoli namigi v to smer so zato neutemeljeni in žalijo profesionalno integriteto zaposlenih v policiji in preusmerjajo pozornost stran od dejanskega problema".

Izpostavili so še, da podaja kazenske ovadbe nima nikakršne povezave z aktualnim družbenim dogajanjem in da policija o tekočih preiskavah ne obvešča ministra, ker do tega ni upravičen. S Knovsom pa v okviru njegovih zakonskih pristojnosti vedno korektno sodelujejo. "Edino vodilo delovanja policije pa je veljavna zakonodaja," so poudarili.