Menu Item
Vladajoča koalicija pod vodstvom premierja Roberta Goloba želi jeseni pod streho spraviti nekatere od ključnih reform. Glavne prioritete koalicije bodo prenova plačnega sistema, dokončna razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ter pokojninska reforma. Velik zalogaj za vlado bo tudi nadaljevanje sanacije po lanskih poplavah. Na najbolj prizadetih območjih se namreč vrstijo kritike, da obnova poteka prepočasi in da so prizadeti v poplavah nemalokrat prepuščeni sami sebi. Premierja Goloba v prihodnjih tednih čaka tudi ena od pomembnejših kadrovskih odločitev do konca tega mandata. Po odhodu Marjana Šarca v Bruselj bo namreč moral izbrati kandidata za novega obrambnega ministra.
V vladnem trojčku Gibanje Svoboda, SD in Levica bodo prioritete koalicije za drugo polovico letošnjega leta začrtali na koalicijskem vrhu, ki ga bo predsednik vlade Robert Golob sklical 12. septembra. Po informacijah N1 premier Golob pričakuje, da bodo do konca leta v parlamentu sprejeli tudi plačno reformo in zakon, ki bo dokončno razmejil javno in zasebno zdravstvo.
Vladi se trenutno najbolj mudi, da pod streho spravi plačno reformo. Če premier Golob želi, da bo nova plačna lestvica začela veljati prvega januarja 2025, potem mora biti dogovor med vlado in sindikati o plačni reformi, ki naj bi bila v celoti realizirana v začetku leta 2028 in ki naj bi davkoplačevalce po nekaterih ocenah v naslednjih treh letih stala več kot 1,4 milijarde evrov, sklenjen septembra.
Vlada in sindikati javnega sektorja so julija sicer podpisali dokument o usklajenosti prenove plačnega sistema, a pogajanja še niso zaključena. Čas za sklenitev dogovora se medtem izteka, saj morajo biti pogajanja končana najkasneje do 13. septembra. Če do takrat ne bo prišlo do dogovora, lahko sindikati zahtevajo ločena plačna pogajanja z vlado in začnejo stavkovne aktivnosti.
“Nadgradnja sistema je boljša kot to, kar se je delalo do zdaj”
Vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic pričakuje, da bo vladi in sindikatom uspelo zapreti pogajanja o plačni reformi: “Obeti so dobri, če reforme ne sprejmemo, pa so alternative slabe. Nadgradnja plačnega sistema je zagotovo boljša kot to, kar se je delalo do zdaj, torej da se je nezadovoljnim skupinam status popravil in izboljšal, hkrati pa je to nekatere druge skupine spravilo v krivičen položaj.”
Poleg prenove plačnega sistema morajo biti prioritete koalicije po besedah vodje poslancev SD Janija Prednika osredotočene tudi na reformo javnega zdravstvenega sistema, davčno in pokojninsko reformo ter reševanje stanovanjske krize z gradnjo novih javnih in najemnih stanovanj. Čeprav v SD ne upravljajo resorjev, ki so pristojni za izvedbo reform, Prednik zagotavlja, da bodo kot koalicijski partner storili vse, da na ključnih področjih pride do sprememb.
“Glede plačne reforme je vlada s sindikati dosegla delni dogovor, kar je največji premik od vpeljave enotnega plačnega sistema. Pokojninska reforma se prav tako intenzivno usklajuje z vsemi deležniki, končni dogovor pa seveda moramo doseči, ker je ta navsezadnje mejnik v načrtu za okrevanje in odpornost,” poudarja vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec.
Pokojninsko reformo pripravljajo na ministrstvu za delo pod vodstvom Luke Mesca. Usklajevanja med vlado in sindikati naj bi se začela septembra, trajala pa naj bi do februarja prihodnje leto. “Pokojninska blagajna trenutno nima kakšnih velikih težav in izzivov, zato si moramo za pokojninsko reformo vzeti čas in jo v letu 2025 tudi zapreti,” pravi Sajovic.
Poleg pokojninske in plačne reforme bo med najpomembnejšimi projekti Levice po besedah Tašnerja Vatovca tudi sprememba obveznega zdravstvenega prispevka v progresivno obliko dajatve. Da bi morali pri višini prispevka upoštevati dohodkovni in socialni položaj posameznika, v Levici opozarjajo že od začetka razprave o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
O spremembah, ki jih prinaša nova pokojninska reforma, so nedavno poročali na portalu Forbes. V izhodiščih, ki jih je vlada potrdila konec aprila, delovna doba ostaja 40 let, dviguje pa se upokojitvena starost. Obeta se tudi daljše obdobje za izračun pokojninske osnove in višji odmerni odstotek.
“Projekt preganjanja ‘dvoživk’ že daje rezultate”
Na področju zdravstva namerava koalicija v prihodnjih mesecih dokončno razmejiti javno in zasebno zdravstvo. Med 12 zakoni, ki jih pripravljajo na ministrstvu za zdravje pod vodstvom Valentine Prevolnik Rupel, je tudi novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi z omejitvami za dodatno delo zdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih naredila konec “dvoživkarstvu” v zdravstvu.
Zdravniki iz javnih zdravstvenih zavodov bi namreč po novem dodatno delo lahko opravljali samo pri drugem javnem zdravstvenem zavodu, ne pa več pri zasebnikih in koncesionarjih. V zdravniških vrstah temu nasprotujejo in opozarjajo, da bi takšen ukrep lahko dodatno oslabil javno zdravstvo. “Apeliramo na vse stranke, da takih nebuloz ne podpirajo,” so bili kritični v zdravniškem sindikatu Fides, ki stavka že več kot pol leta.
“Naša zaveza javnemu zdravstvu ostaja. Vlada je že sprejela osnovna izhodišča, zdaj si moramo vzeti čas in jih uskladiti z vsemi deležniki v zdravstvu, torej z zdravniki, zdravstvenimi delavci in pacienti. Žal mi je, da je stavka Fidesa povzročila škodo v obliki podaljšanih čakalnih vrst pri nekaterih storitvah, mislim pa, da zna plačna reforma zaključiti stavko Fidesa in potem nam bo vsem skupaj lažje,” meni Sajovic.
Poleg zdravnikov so do napovedanih omejitev za dodatno delo zdravnikov, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, kritični tudi v opozicijskih SDS in NSi. “Čakalne vrste se spet podaljšujejo, zdravniki pa že zdaj odhajajo. Po velikem pritisku na tiste, ki naj bi bili dvoživke, bo odhodov zdravnikov v tujino ali v zasebni sektor še več,” pravi poslanec SDS Franc Breznik.
Da projekt preganjanja “dvoživk” že daje pričakovane rezultate, opozarja tudi vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj: “Iz javnega sistema k zasebnikom odhajajo zdravniki, ki jim je tega ideološkega boja dovolj. Verjetno pa ni treba posebej poudarjati, da bodo potem nazaj prek podjemnih pogodb opravljali isto delo, kot ga opravljajo sedaj.”
Za odpravo tako imenovanega “dvoživkarstva” med zdravniki si že dolgo prizadevajo v Levici. Tašner Vatovec poudarja, da v paketu zakonodaje, ki jo bo ministrstvo za zdravje v zakonodajni postopek vložilo jeseni, pričakujejo tudi zakon o kakovosti v zdravstvu ter zakon o psihoterapiji, ki bosta med drugim uredila kaos, ki se je na teh področjih razrasel zaradi pomanjkanja regulacije.
“Ljudje upravičeno izražajo nezadovoljstvo”
Velik zalogaj za vlado bo tudi nadaljevanje sanacije po lanskih avgustovskih poplavah. Na najbolj prizadetih območjih se namreč vrstijo kritike, da obnova poteka prepočasi in da so prizadeti v poplavah nemalokrat prepuščeni sami sebi. S seznama 343 objektov, ki so predvideni za rušenje, so pristojni nedavno umaknili 85 objektov, vendar pa številni ljudje še vedno ne vedo, ali se bodo morali seliti, ker njihovi poplavljeni domovi niso več varni za bivanje.
“Seveda so ljudje v nezavidljivi situaciji. Sočustvujem z njimi in razumem, da jim je težko vsak dan, ko še ni dokončne rešitve, se je pa treba zavedati, da je tukaj potreben strokoven razmislek. Nihče pa ni na cesti ali pod šotorom, stroške namestitev pokriva sistem, s predplačili in cenitvami pa bo narejen velik korak v smer, da bo sanacija v naslednjih petih letih uspešno zaključena,” razlaga Sajovic.
Tašner Vatovec prav tako poudarja, da sta se vlada in koalicija na naravno katastrofo, ki je prizadela dve tretjini države, odzvali hitro in sprejeli vrsto ukrepov: “Občutek, da se stvari v luči obnove odvijajo prepočasi, je razumljiv iz zornega kota oškodovanih, a želja te koalicije in vlade je takšna obnova, ki bo ljudi ščitila pred tovrstnimi dogodki, ki bodo glede na podnebno krizo vse pogostejši.”
Prednik pa se na drugi strani strinja z ocenami nekaterih, da je obnova po poplavah v nekaterih pogledih počasna: “Ljudje upravičeno izražajo nezadovoljstvo, čeprav tečejo številni procesi sanacije, nadgradnje infrastrukture in različne oblike pomoči potrebnim.” Problem po njegovih besedah predstavljajo postopki odločanja in dodeljevanja sredstev, predvsem pa procesi v zvezi s prostorskim urejanjem, ki so pogosto zapleteni in dolgotrajni.
Še bolj kritični pa so v opoziciji. “Ljudje so po poplavah ostali brez svojih domov in v enem letu se ni storilo praktično nič,” opozarja Breznik. Da državi v enem letu od poplav ni uspelo zgraditi niti ene nove hiše, prav tako pa niso pripravljeni projekti za zagotovitev dolgoročne poplavne varnosti, poudarja tudi Cigler Kralj: “Pri popoplavni sanaciji je situacija enaka kot na drugih področjih – ogromno visokoletečih obljub in slaba realizacija.”
“Predsednik vlade lahko najde primernejšega kandidata od Črnčeca”
Premierja Goloba v naslednjih tednih čaka tudi ena od pomembnejših kadrovskih odločitev do konca tega mandata. Predsednik vlade, ki je po izvolitvi Marjana Šarca začasno prevzel vodenje ministrstva za obrambo, bo moral namreč najkasneje jeseni predlagati kandidata za novega obrambnega ministra.
V javnosti sta doslej zaokrožili imeni dveh možnih kandidatov, in sicer vplivnega državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Damirja Črnčeca ter poslanca Gibanja Svoboda in predsednika parlamentarnega odbora za obrambo Martina Premka. Črnčec tudi zaradi preteklega sodelovanja s predsednikom SDS Janezom Janšo v koalicijskih vrstah ni preveč priljubljen, Premk pa naj bi po informacijah iz nekaterih medijev podporo užival v poslanski skupini Gibanja Svoboda.
Sajovic je za N1 zanikal, da bi v poslanski skupini kogarkoli favorizirali ali kakorkoli pogojevali, koga naj predsednik vlade predlaga kot kandidata za ministra: “O novem ministru za obrambo se sploh še nismo pogovarjali. Nobenega imena ne ponujamo niti jih ne plasiramo v javnost. Ko bo predsednik vlade predlagal kandidata ali kandidatko, se bomo z njim pogovorili, se uskladili s predsednikom vlade in jeseni bomo dobili novega ministra ali ministrico.”
Na vprašanje, ali je Črnčec za SD sprejemljiv kandidat za novega ministra, je Prednik odgovoril, da obrambni resor po koalicijskem dogovoru sodi v kvoto Gibanja Svoboda in da pričakujejo, da bo premier Golob za nadaljnje vodenje ministrstva izbral kompetentno osebo. “Verjamem, da lahko predsednik vlade najde primernejšega kandidata od gospoda Črnčeca,” pa je na vprašanje, ali bi v Levici podprli Črnčeca, odgovoril Tašner Vatovec.
Šarčev naslednik na čelu obrambnega ministrstva se bo med ukvarjal tudi z nakupom vojaških osemkolesnikov. Pogodba naj bi bila podpisana do konca leta, favorit za sklenitev posla pa naj bi bila finska Patria. Nakup osemkolesnikov bi v koalicijo lahko vnesel nekaj nemira, saj nakupom orožja in oboroževanju za potrebe misij zveze Nato močno nasprotujejo v Levici.
“Slovenija vojaških osemkolesnikov ne potrebuje za lastno obrambo, ampak zato, da sodeluje v imperialistični politiki držav globalnega severa ter podpira njihovo vojaško industrijo. Menimo, da je nakup škodljiv za Slovenijo, ki bi lahko denar, ki ga bo zdaj porabila za izplačevanje dividend delničarjem Patrie, porabila za dejansko zagotavljanje varnosti prebivalk in prebivalcev Slovenije – vlaganje v šole, vrtce, zdravstvo, javno infrastrukturo,” je poudaril Tašner Vatovec.
V SD se na drugi strani strinjajo, da Slovenska vojska potrebuje modernizacijo in sodobno opremo, a prav tako dodajajo, da bi prioriteto morale imeti druge družbene potrebe, kot so zdravje, gospodarstvo in socialna varnost ljudi. “V luči negativnega slovesa, ki jih ima nakup patrij v slovenski družbi, vsekakor pričakujemo, da bodo vsi prihajajoči postopki nabave vojaške opreme transparentni ter v skladu z zakonodajo, ki določa pravila pri tovrstnih nakupih,” pravi Prednik.
“Takšni nakupi bi morali biti bolj premišljeni”
Zaradi spornega nakupa 13.000 prenosnih računalnikov pa se bo septembra pred poslanci že drugič v tem mandatu morala zagovarjati ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Interpelacijo proti ministrici so vložili v SDS, kjer menijo, da bi se morala Stojmenova Duh zaradi “negospodarnega” posla z računalniki posloviti s položaja.
Da je ministrica zrela za odstop oziroma za zamenjavo, so prepričani tudi v NSi. “Ministrstvo za digitalizacijo se že eno leto ukvarja samo s tem, kako razdeliti 13.000 računalnikov. Problem pa je, da ministrstvo zaenkrat ni izvedlo niti enega resnega projekta za večjo digitalizacijo Slovenije. Zato padamo na primerjalnih mednarodnih indeksih, kot je DESI, in vedno bolj zaostajamo za drugimi državami,” razlaga Cigler Kralj.
Stojmenova Duh je zaradi posla z računalniki v preteklosti deležna tudi kritik koalicijskih partnerjev iz SD in Levice. Prednik, ki je pred časom dejal, da pri nakupu računalnikov “ne gre samo za šlamastiko, ampak tudi za površnost”, je prepričan, da bo ministrica znala pojasniti in zavrniti očitke opozicije: “Izzivi na digitalizaciji so veliki, zato težave pri razdeljevanju prenosnih računalnikov dajejo slabo luč za koalicijo.”
Tašner Vatovec, ki se je skupaj s poslanskimi kolegi iz Levice na glasovanju ob prvi interpelaciji Stojmenove Duh vzdržal, pa pravi, da je bilo po izdaji poročila računskega sodišča pričakovano, da bo opozicija ponovno interpelirala ministrico: “Dejstvo je, da projekt z računalniki ni bil izpeljan optimalno ter da bi takšni nakupi morali biti bolj premišljeni in izpeljani na racionalen način.”
Kljub zapletom pri razdeljevanju računalnikov pa Sajovic pravi, da Stojmenova Duh še vedno uživa njihovo podporo. “V mandatu prejšnje vlade smo denar na helikopterski način razmetavali za digitalne bone, zdaj ko se računalniki delijo po zakonu in natančno predpisanem postopku, pa je vse narobe. Mogoče je bilo število računalnikov preveč optimistično, vendar pa ministrica ne nosi osebne krivde,” poudarja Sajovic in napoveduje, da bo Stojmenova Duh uspešno prestala interpelacijo.
Opozicija: Slovenija nazaduje, napovedanih reform ne bo
Po junijskih evropskih volitvah se bodo volilci do konca leta vsaj še enkrat opravili na volišča. Na posvetovalnem referendumu, ki bo predvidoma konec novembra, se bodo izrekali o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Projekt JEK 2, ki velja za največjo investicijo v zgodovini države, podpirajo v vseh parlamentarnih strankah z izjemo Levice.
“Gradnje drugega bloka jedrske elektrarne, ne da bi se volivke in volivci odločali o točno določeni investiciji in njenih možnih alternativah, ne podpiramo. V gradnji, ki temelji samo na podlagi referenduma o splošnem vprašanju o jedrski energiji, vidimo veliko nevarnost, da se nam ponovi še en TEŠ 6. Pričakujemo, da bo slovenska politika ravnala odgovorno in pred izvedbo projekta JEK 2 izvedla še en referendum o specifičnem projektu,” poudarja Tašner Vatovec.
Ali bo hkrati s posvetovalnim referendumom o JEK 2 še kakšen referendum, za zdaj še ni znano. V SDS so že začeli zbirati podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je vložila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, vendar pa naj bi z njihovo vložitvijo še počakali.
Zakon Urške Klakočar Zupančič je namreč doletel veto državnega sveta, kar pomeni, da bodo poslanci morali o njem ponovno glasovati na prvi izredni seji po koncu parlamentarnih počitnic. V opoziciji zakonu nasprotujejo, ker ga vidijo kot manever, s katerim želita Gibanja Svoboda in Klakočar Zupančič onemogočiti parlamentarno preiskavo slovenske energetike.
Odločitev, ali bodo vložili podpise za začetek referendumskih postopkov, bo po besedah Breznika padla na seji poslanske skupine SDS konec avgusta. Na vprašanje, ali bi se pridružili morebitni referendumski pobudi SDS, pa je Cigler Kralj odgovoril, da je cilj premierja Goloba privatizacija slovenske energetike in da bodo v NSi storili vse, da mu to preprečijo.
Vodja poslancev NSi je ob tem dodal, da je Golobova vlada popolnoma neučinkovita in da po dveh letih vladanja ne more pokazati ničesar: “Realizacije napovedanih reform ne bo niti do konca leta niti do konca mandata aktualne vlade. Gre za še en izgubljen mandat vlade novih obrazov, Slovenijo pa žal v razvoju prehitevajo države Vzhodne Evrope in dohitevajo druge balkanske države.”
Da je Slovenija pod Golobovo vlado na številnih področjih izrazito nazadovala, se strinja tudi Breznik: “Gospodarstvo se ohlaja, beležimo padec industrijske proizvodnje, imamo velike probleme, kar se tiče konkurenčnosti in kadrov, da ne omenjamo težav, ki tarejo slovenskega kmeta. Glede na to, da ima vlada še vedno udobno večino v parlamentu, pa lahko številne reforme sprejme že do konca letošnjega leta.”
Koalicija bi uresničila voljo ljudi z referendumov
V koalicijskih strankah jeseni napovedujejo tudi pripravo zakonodaje, ki bo udejanjila voljo volivcev s posvetovalnih referendumov, ki so v začetku junija potekali z evropskimi volitvami. Volivci so se takrat večinsko izrekli za ureditev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, rabi konoplje in uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah.
Na vprašanje, ali imajo že zagotovljenih potrebnih 60 glasov za spremembo volilne zakonodaje, je Sajovic odgovoril, da vsaka od strank za svoje obljube in kredibilnost jamči sama: “Mislim, da bomo imeli več težav tisti, ki mogoče razmišljajo, da zaradi njihovih osebnih in lokalnih interesov, volilnih okrajev in politike stranke ni modro upoštevati volje volivce. V naši poslanski skupini teh težav nimamo.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje