Zakon, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, spreminja krivično premijo v še krivičnejšo dajatev, trdijo v civilni iniciativi Glas ljudstva. Kot smo razkrili na N1, bo sprememba bolj koristila bogatejšim, saj bo nov obvezni prispevek znižal dohodnino. Hkrati naj bi nastala 100 milijonov evrov velika luknja v državnem proračunu.
Včerajšnja ukinitev dopolnilnega zavarovanja bi bila zgodovinski dan samo pod pogojem, da bi se dosedanje enotne premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v višini 35,67 evrov spremenile v pravično proporcionalno dajatev, so sporočili iz civilne iniciative Glas ljudstva. Kot smo poročali, ta pogoj ni izpolnjen, prav nasprotno, korist spremembe bo večja za tiste z višjimi prihodki.
Namesto dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo uveden nov obvezni zdravstveni prispevek, ki pa ga bodo vsi plačevali v enakem znesku 35 evrov na mesec. S tem se iz financiranja javnega zdravstva izločajo komercialne zavarovalnice, ki zbirajo dopolnilno zavarovanje, saj bo nov prispevek pobirala finančna uprava in ga nakazovala zavodu za zdravstveno zavarovanje.
Za razliko od premije uradno prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja pa se bo obvezni zdravstveni prispevek upošteval pri izračunu dohodnine. Zniževal bo dohodninsko osnovo, kar pomeni, da višji kot je dohodninski razred, v katerega se uvrsti posameznik, večja bo njegova korist.
Najrevnejši, ki dohodnine sploh ne plačujejo, bodo zato edini, ki bodo pod črto plačali obvezni zdravstveni prispevek v celotnem znesku 35 evrov. Takih je po navedbah iniciative Glas ljudstva okoli 600.000. Na drugi strani bodo tisti v najvišjem dohodninskem razredu, ki so obdavčeni po 50-odstotni stopnji, dejansko plačali samo 17,5 evra na mesec, torej pol.
Davčni svetovalec in nekdanji direktor finančne uprave Ivan Simič je sicer ob tem na svoji spletni strani zapisal, da v Sloveniji nihče ne plača 50-odstotne dohodnine. Tudi če ima nekdo dva milijona evrov mesečne plače, bi stopnja dohodnine v njegovem primeru znašala 49,92 odstotka, je pojasnil. Tako bi pod črto plačal 17,53 evra obveznega zdravstvenega prispevka, je izračunal.
"Izpad iz proračuna bo treba nadomestiti"
V iniciativi pa opozarjajo še, da se bodo zaradi tega zmanjšali prihodki v državni proračun iz naslova dohodnine. Po naših neuradnih informacijah na finančnem ministrstvu ocenjujejo, da se bo v enem letu zbralo okoli 100 milijonov evrov manj.
"S tem je vlada pričakovani prihranek pri stroških in dobičkih komercialnih zavarovalnic, ki naj bi okrepil javno zdravstveno blagajno, pravzaprav podarila posameznikom z najvišjimi dohodki. Izpadli dohodek bo treba nadomestiti – verjetno s povečanjem obstoječih dajatev ali z novimi davki. Bojimo se, da bodo prav kmalu najrevnejši plačevali celo več kot 35 evrov, zato da bi najpremožnejši plačevali polovico manj kot doslej," so zapisali v sporočilu za javnost.
Obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov na mesec naj bi plačevali samo v letu 2024. V koaliciji so napovedali, da bo z letom 2025 v celoti reformirano javno financiranje zdravstva in takrat naj bi uvedli pravičnejši sistem. Zaradi dejstva, da bo prispevek vplival na dohodnino, pa v koalicijski stranki Levica zahtevajo, da se koalicija o progresiji dogovori že letos jeseni.
"Od samega začetka debate o preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja opozarjamo, da je treba prispevek narediti pravičnejši - čim prej ga je treba nadomestiti s solidarno javno dajatvijo, ki bo upoštevala dohodkovni in socialni položaj posameznika. Pri tem pa želijo takšno rešitev, da se bodo spremenili stroški posameznikov, ne pa tudi skupen obseg zbranega denarja za zdravstvo.
Podobno zahtevo izraža Glas ljudstva, vendar še bolj ostro. "Nesprejemljiv je prav vsak mesec, kaj šele leto dni, kolikor bo najmanj veljal ta zakon, ko bodo najrevnejši plačevali dvakrat več kot najpremožnejši. Zato zahtevamo in pričakujemo, da vlada še pred uveljavitvijo sedaj sprejetega zakona spremeni fiksni znesek v proporcionalni davek," so sporočili.
Proporcionalnost je ves čas glavna zahteva zagovornikov ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Med njimi je tudi predstavnik iniciative Glas ljudstva Dušan Keber, ki je kot minister za zdravje v vladi Antona Ropa pred dvajsetimi leti prvi poskusil ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ustavil ga je takratni finančni minister Dušan Mramor, v naslednjih letih pa so sledili še štirje neuspešni poskusi v različnih levosredinskih vladah.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje