Pomursko kilavo dete: "rodila" ga je Janševa vlada, Golobova mu omogoča preživetje

"ZIS Pomurje bo s sistematičnim ustvarjanjem in prenašanjem novega tehnološkega znanja ustvarjal raziskovalno mrežo in ekosistem novih malih in srednjih podjetij, ki bodo visoko inovativna, temeljila bodo na visoki tehnologiji in bodo temu geografskemu območju dala potrebno stabilnost, kvalitetna delovna mesta in ekonomsko blaginjo, temelječo na visoki dodani vrednosti."

Tako je maja 2022, vsega dva meseca po poslanski potrditvi ustanovitve Javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo v Novem mestu, tik pred iztekom mandata, vlada Janeza Janše utemeljevala potrebo po ustanovitvi še “prvega” raziskovalnega javnega zavoda v Pomurju. Njegov pobudnik je bil takratni državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje dr. Mitja Slavinec.

Prekmurec, ki mu je pred tem uspelo poslance že prepričati v priključitev Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU), ki jo tudi vodi, na proračunske jasli, a sredstev že od uveljavitve zakona ne prejemajo, saj je, kot zatrjujejo na ministrstvu za finance, vsebina zakona o PAZU, "sama s sabo v nasprotju". Prav tako mu je, kot smo v preteklosti poročali mediji, uspelo z zamenjavo dela članstva upravnega odbora in vladno potrditvijo za direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost - ARRS (danes ARIS) ustoličiti prekmurskega rojaka dr. Mitjo Lainščaka.

ZIS Pomurje so takrat parlamentarci, vključno s pomurskimi poslanci vseh političnih barv, podprli z zagotovilom, da bo v prvih dveh letih delovanja deležen 1,6 milijona evrov javnih sredstev.

Na delovnem sodišču

ZIS Pomurje do danes ni uresničil nobene od velikih vladnih napovedi, zapisanih v predlogu ustanovitve. Težave so se začele takoj po ustanovitvi, saj so se v enem letu zvrstili trije vršilci dolžnosti direktorja. Ko so končno dobili direktorja s polnim mandatom, dr. Uroša Pinteriča, politologa s Primorske, je ta po manj kot letu dni odstopil.

Za ta korak se je odločil tik pred sejo upravnega odbora, na kateri bi glasovali o njegovi razrešitvi. Razlog: Pinterič se ni izločil iz natečajne komisije, ki je kot najprimernejšo kandidatko za delo raziskovalke izbrala njegovo življenjsko partnerico Ekaterino Kuznetsovo.

S slednjo je bilo kasneje prekinjeno delovno razmerje, zaradi česar na delovnem sodišču teče sodni spor. ZIS Pomurje bi sodni poraz, kot izhaja iz Pripojitvenega elaborata (pripravila sta ga ZIS Pomurje in IJS), lahko stal tudi 120.000 proračunskih evrov.

V dveh letih delovanja ZIS Pomurje tudi ni uspel pritegniti raziskovalcev, ki bi bili 100-odstotno zaposleni v inštitutu. Večina jih je bila zaposlenih dopolnilno, 20-odstotno. Večina, vključno z vršilci dolžnosti, je bila preko PAZU, preko Slavinčeve matične fakultete – Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru ali Splošne bolnišnice Murska Sobota, kjer je še vedno zaposlen tudi Lainščak, povezana s Slavinčevim krogom.

Informacije N1: razmišljali, da jim ukinejo prilive

V letu 2024 so se v ZIS Pomurje pohvalili, da je sedem raziskovalcev, kot avtorji ali soavtorji, objavilo "šest vrhunskih raziskav" v mednarodnih revijah, a poznavalci znanstvene publicistike opozarjajo, da omenjene revije, z izjemo revije pri založbi Elsevier, niso ugledne.

Lani so organizirali tudi dan odprtih vrat, Pinterič je izdal znanstveno monografijo Družbena ujetost evropske mladine, medtem ko so pogodbe o sodelovanju podpisali s posamičnimi fakultetami v Beogradu, Podgorici, Bukarešti, Trnavi na Slovaškem in IME Inštitutom v Nemčiji.

Zaradi stopicljanja na mestu in nenehnih zapletov je pristojno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) namesto 1,6 milijona evrov v dobrih dveh letih ZIS Pomurje skupaj z ARIS namenilo dobrih 436.000 evrov. Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah naj bi pristojni na omenjenem ministrstvu sredi lanskega leta razmišljali, da inštitutu povsem ukinejo finančne prilive, kar bi pomenilo njegov konec še pred prehodom na stabilno financiranje v pristojnosti ARIS.

Tudi poročilo ZIS Pomurje je po ugotovitvah ministrstva pokazalo, da ta še ni "vzpostavil ustrezne infrastrukture, nima zadostnih in primernih kadrovskih kapacitet, struktura raziskovalcev je preveč heterogena, hkrati pa ne dovolj skladna s potrebami lokalnega in regionalnega razvoja".

Vendar so, prav tako po naših zanesljivih virih, pomurski predstavniki v sedanji vladi iz vrst SD (iz te stranke prihaja tudi župan Murske Sobote Damjan Anželj) in pomurski parlamentarci ministru Igorju Papiču sporočali, "da bi slabo izgledalo, če bi se inštitut ukinil, zato naredite nekaj."

Stiki PAZU in IJS že leta 2023

V začetku letošnjega leta je vlada s sklepom naložila ARIS pripravo analize razvojnih možnosti ter potencialov razvoja, vključno s statusno spremembo. Slednje je pomenljivo in nakazuje, da v zgodbi ni naključij.

Že v začetku leta 2023 je PAZU oziroma Slavinec, ki je njen predsednik vse od ustanovitve leta 2002, povabil predstavnike Inštituta Jožef Stefan (IJS) na obisk v Prekmurje z namenom ”medsebojnega spoznavanja in identifikacije skupnih interesov".

Temu je sledilo več medsebojnih obiskov, katerih plod je ideja o “vzpostavitvi raziskovalno-razvojnega središča v Prekmurju preko dveh centrov, predvsem na področju hrane, kmetijstva in energije". Pomurci naj bi poskrbeli za objekt in umeščenost v okolje, IJS bi prostore napolnil z vsebino in raziskovalno opremo.

To je Golobovi vladi ponudilo eleganten izhod iz zagate, kaj storiti z ZIS Pomurje, saj je analiza ARIS pokazala, da je v ZIS Pomurje glede na obstoječe stanje ob finančni, infrastrukturni in kadrovski okrepitvi "doseganje kritične mase in znanstvene odličnosti še vedno vprašljivo". Decembra letos je tako izdala sklep o pripojitvi ZIS Pomurje IJS-ju januarja 2026.

Že v začetku leta 2025 je zagotovila tudi potrebnih 345.000 evrov za delovanje pomurskega inštituta; na koncu bo po oceni ministrstva letni strošek letošnjega delovanja okoli 367.000, kar kaže, da je IJS prišel kot naročen, da “reši” pomurski inštitut.

"Živi laboratorij" za hrano in kmetijstvo

Zastavlja se vprašanje, kaj bo s pripojitvijo inštituta z desetimi zaposlenimi, od tega z le dvema raziskovalcema za polni delovni čas, ki je tudi brez prostorov in opreme, pridobil IJS.

V IJS so za N1 Slovenija pojasnili, da je inštitut "izrazito multidisciplinaren in pokriva širok spekter znanstvenoraziskovalnih področij. Širša raziskovalna področja se že zdaj prekrivajo s področji delovanja ZIS Pomurje," zato naj bi s centrom v Pomurju vzpostavili komplementarnost obstoječemu raziskovalnemu delu.

V prvi fazi načrtujejo oblikovanje raziskovalno-razvojnega središča na področju hrane, kmetijstva in kritičnih materialov, dolgoročno na področju trajnostnih energetskih rešitev. Pripojitveni elaborat pokaže, da bi ZIS Pomurje s pripojitvijo postal nova notranja enota inštituta, v kateri naj bi ustanovili laboratorij za kritične surovine, materiale in tehnologije. Ta naj bi doprinesel k razvoju "najnovejših ekstrakcijskih in magnetnih tehnologij na pilotnem nivoju".

"Živi laboratorij za hrano in kmetijstvo", v katerem bodo poskusno razvijali interdisciplinarni pristop h kmetijstvu, bo izobraževalno središče za lokalne kmete in strokovnjake, ki bi pridobivali znanja o uporabi informacijske tehnologije in umetne inteligence v kmetijstvu. Usmerjen bo tudi v reševanje okoljskih izzivov. Načrtujejo tudi "pilotno območje trajnostne pridelave hrane in razvoja inovativnih prehranskih sistemov na nacionalni ravni," med drugim še piše v elaboratu. Raziskovalno–razvojno okolje naj bi prispevalo k dvigu kakovosti hrane in trajnostnemu preoblikovanju kmetijstva v Pomurju. Poudarek bo na "ekološki pridelavi ter razvoju novih pristopov, kot so naravni pesticidi, živa gnojila in promotorji rasti rastlin". Prepričani so, da bo to "regiji prineslo večjo konkurenčnost in izvozno usmerjenost", poseben razvojni potencial vidijo v predelavi zelenjave, sadja in stročnic.

Erjavec: Politično postavljen, nepremišljen projekt

Agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec, ki smo ga kot strokovnjaka s tega področja prosili za komentar, do tovrstnih idej nima strokovnih zadržkov, "vendar je treba trajnostno preobraziti celotno Slovenijo, ne le ene regije. Če znanost to podpira tudi z analitiko, to ni slabo, a reči, da bo en laboratorij lahko s svojim delom vplival na to, je pretiravanje. Lahko da svoj prispevek, odločilnega pomena pri tem pa so tehnologije, nastop kmetov na trgu, obseg, kakovost proizvodnje …"

Na vprašanje, ali se mu po treh letih cepetanja ZIS Pomurje bolj ali manj na mestu zdi smiselna pripojitev k IJS, odvrne: "ZIS Pomurje je bil politično postavljen projekt z nepremišljenim konceptom, zato bi se morali vključiti ne le IJS, temveč konzorcij z mariborsko in ljubljansko univerzo, saj ima Slovenija malo potenciala, zelo malo vrhunskih raziskovalcev, oprema je draga, zato drobljenje nima smisla." Erjavec sicer dopušča, da je pripojitev korak v pravo smer, a zaenkrat od nje ne pričakuje velikih koristi.

IJS računa na kohezijska sredstva

Tudi snovalci pripojitve stavijo na dolgi rok. V polnosti naj bi ZIS Pomurje kot raziskovalno-razvojno središče regije zaživel leta 2040, medtem ko se bo nova notranja enota IJS vzpostavljala do leta 2030. Do vključno tega leta so, kot izhaja iz elaborata, investicijski stroški ocenjeni na 19,8 milijona evrov, stroški zaposlenih 5 milijonov evrov ter drugi stroški delovanja centra 4,8 milijona evrov.

Poleg sredstev ministrstva za znanost in stabilnega financiranja, ki ga odreja ARIS, na IJS računajo tudi na kohezijska sredstva, ker je ZIS Pomurje, za razliko od IJS, v vzhodni kohezijski regiji, ki ji je namenjeno več kot 70 odstotkov sredstev.

Med investicijske naložbe sodi izgradnja laboratorijev, ki terja ustrezne prostore. Trenutnih 100 kvadratnih metrov v Murski Soboti ZIS Pomurje najema, po tem ko so zapustili pisarno, ki so jo od ustanovitve najemali v Dvorcu Rakičan. Vodstvo murskosoboške občine si je prizadevalo, da bi nova enota IJS delovala v Dvorcu Rakičan, ki predstavlja veliko stroškovno breme, a je slednji kot zaščiten kulturni spomenik neprimeren za laboratorijsko dejavnost. Robert Grah, predsednik Pomurske gospodarske zbornice, potencialni prostor nove enote IJS vidi v bodočem Tehnološkem parku pri Expanu.

"Močna mama in Režonja na svojem"

Kaj na pripojitev pravi glavni pobudnik ustanovitve ZIS Pomurje, Mitja Slavinec? Nad idejo ni navdušen. "ZIS Pomurje je bil ustanovljen z namenom, da bo samostojen. Če bi se strinjali s takšno idejo, bi inštitut že leta 2022 ustanovili kot dislocirano enoto," je povedal za N1. Neuspeh pomurskega inštituta v primerjavi z novomeškim Rudolfovim vidi tako: "Slednji je dobil bistveno več denarja in tudi polen mu niso metali pod noge. Prav tako je v Novem mestu bistveno večji gospodarski potencial."

Grah, ki je tudi član upravnega odbora ZIS Pomurje, nam je na vprašanje, zakaj gospodarstvo v treh letih ni bilo zainteresirano za sodelovanje s pomurskim inštitutom, odgovoril, da "ni bilo pravih vsebin, ki bi bile zanimive za gospodarstvo, saj je bil usmerjen predvsem v kmetijstvo in je zato sodeloval s Kmetijsko zbornico Slovenije."

Slavinec prizna, da so se v preteklosti z IJS že pogovarjali o prihodu v Prekmurje in dodaja, da je, če se je vlada že odločila za pripojitev, zadovoljen, da je to k IJS. Prepričan je, da bo direktor inštituta Leon Cizelj, "ki je razumen človek, znal zadeve peljati tako, da bo v čim večji moči izkoriščen potencial Pomurja."

Doda, da je bil ZIS Pomurje ustanovljen s ciljem, da bi se raziskovalci vrnili v domače kraje in tu delali. "Ali se bodo s pripojitvijo k veliki, močni mami možnosti za to povečale, pustimo prihodnosti," pravi za N1 in zaključi, da "iz izkušenj vemo, da je bolje biti Režonja na svojem." (Prekmurski pisatelj Miško Kranjec je v noveli z naslovom Režonja na svojem opisal samozadostnega, neodvisnega človeka, ki želi biti na svojem, samostojen, op. p.)

Glede na vse našteto in glede na dosedanji potek dogajanja se je ZIS Pomurje - kot politični projekt, kljub številnim državno-lokalnim botrom in poudarjanju potrebe po nujnosti postavitve takega raziskovalnega inštituta po principu "če že fakultet in univerze nimamo, imejmo inštitut" ter regionalnega razvoja - izkazal za kilavo pomursko dete, ki se ni sposobno postaviti na lastne noge, kaj šele pokazati omembe vrednih rezultatov.